Papaja

Papaja se tako kot rastlina imenuje tudi sadež, ki ima v notranjosti sočno, rumeno-oranžno meso in spominja na melono. Celotna rastlina nekoliko spominja na palmo, saj je njeno deblo votlo, listi pa so spiralasto razporejeni prav na vrhu rastline. Papaja ima odlično lastnost, da raste in zori preko celega leta, zato lahko v državah ob ekvatorju njene plodove obirajo vse leto. Papaja je, odvisno od vrste, okrogle, jajčaste, podolgovate ali hruškaste oblike s tanko, usnjato, rumenkasto-zeleno lupino. Rumeno, oranžno ali rožnato rdeče sadno meso je sladko kot melona in zelo sočno. Kot poprova zrna velike peške v notranjosti sadeža so za Evropejce nenavadnega okusa, vendar se jih v manjših količinah lahko uživa. Njihov okus je oster in podoben kreši. Posušena in naribana jedrca oz. peške se uporabljajo kot začimba. V večjih količinah imajo jedrca odvajalni učinek.

Brazilija, Mehika, Jamajka, Kostarika, Gana, Slonokoščena obala

Da je sadež zrel, prepoznate po tem, da lupina na rahel pritisk s prstom popusti, ter tudi po tem, da ima lupina temne pike ali proge.

Zrela papaja zdrži na sobni temperaturi od 3 do 4 dni, v hladilniku pa nekaj dni dlje.

Papajo je najboljše uporabiti in zaužiti kar surovo. Pred tem jo seveda olupimo, razpolovimo in z žlico izdolbemo peške. Ker papaja ne vsebuje veliko sadne kisline, jo lahko pokapamo z npr. limetinim sokom. Seveda se lahko uporabi tudi pri pripravi raznih sladic, marmelad in prilog, vendar je zelo pomembno, da narezano papajo čim hitreje porabimo oz. zaužijemo.

Papaja je zelo poseben, osvežujoč obrok, jemo jo lahko za zajtrk, kot predjed ali za sladico. Ponudimo jo lahko tudi v solati, v ribjih ali mesnih jedeh, zanimiv okus pa nudi papaja tudi v mlečnem napitku.