Breskve
Pridelujejo jih na Kitajskem od 5. stoletja dalje. Veljajo za simbol dolgega življenja. Po svileni poti so jih prenesli v Perzijo, kjer jih je odkril Aleksander Veliki in jih nato prenesel Grkom in Rimljanom.
DRŽAVE PROIZVAJALKE
Sredozemlje, Južna Amerika, Južna Afrika, Avstralija.
OPIS
Breskve imajo tanko, žametasto, rahlo dlakavo lupino. Meso sadeža je belo do rumenkasto ter zelo sočno in sladko, odvisno od vrste. Pri nekaterih sortah se meso drži koščice ali se le delno loči od nje, pri drugih pa je prosto.
SESTAVINE
Breskve so zelo priljubljene predvsem zaradi svoje sočnosti in visoke vsebnosti aromatičnih substanc. Vsebujejo tudi veliko kalcija, fosforja, kalija, provitamina A, vitamine skupine B in vitamin C. Hranilna vrednost: 100 g mesa sadeža ima 46 kalorij/193 kJ.
NASVETI ZA NAKUP
Potrgane breskve naknadno skoraj ne zorijo več, zato moramo vedno kupovati zrele sadeže. S prstom preverimo, da je meso sadeža še čvrsto, pa vendar se mora pod pritiskom rahlo vdreti. Izogibamo se sadežem, ki so obtolčeni ali kako drugače poškodovani.
SHRANJEVANJE
Breskve ne sodijo med zelo obstojne sadeže. Čvrste sadeže lahko hranimo pri sobni temperaturi le dan ali dva. Če jih hranimo pri nizkih temperaturah v hladilniku, se njihova obstojnost poveča za nekaj dni.
NASVETI ZA UPORABO
Breskve so najbolj okusne, če jih uživamo presne. Zelo okusne so tudi, če odstranimo puhasto lupino. Primerne so za sadne solate in se dobro ujemajo z orehi ter z večino ostalega sadja. Breskve, ki so se zgubale, za nekaj ur namočimo v hladno vodo. Spet bodo napete, pri tem pa bodo ostale sladke in sočne!
NASVETI ZA KUHO
Pri južnoazijskih jedeh lahko z breskvami nadomestimo mango. Zelo dobro se prilegajo k raci in prekajeni šunki.
V PRODAJI V NAŠIH TRGOVINAH PREDVSEM V POLETNIH MESECIH.
