Češnje

DRŽAVE PROIZVAJALKE
Češnje uspevajo povsod v zmernem podnebju.

OPIS
Majhni okrogli sadeži češnje, ki sodi v družino koščičastega sadja, glede na barvo variirajo od bledo kremasto rumenih preko temno rdečih do črnih. Okus čvrstega in sočnega mesa sadeža je sladek ali kisel, odvisno od vrste.

SESTAVINE
Češnje so bogate z železom, fosforjem in vitamini A, B1, B2, B6 in C. Hranilna vrednost: 100 g češenj ima 67 kalorij/280 kJ, 100 g višenj pa ima 60 kalorij/251 kJ. Pri obeh sadežih je v 100 g približno 14 do 15 mg vitamina C.

NASVETI ZA NAKUP
Izberemo debele češnje s svetlečo, nepoškodovano kožo. Svetle češnje so po okusu bolj sladke, temne pa bolj kisle.

SHRANJEVANJE
Češnje je treba čimprej porabiti. V hladilniku počakajo nekaj dni. Sadežev ne smemo izpostavljati prevelikim temperaturnim razlikam, saj sicer hitreje splesnijo.

NASVETI ZA UPORABO
Češnje so odlične, če jih uživamo presne, primerne pa so tudi za sadne solate in kot nadev za sladice in torte. Češnje niso primerne za kuhanje, saj zaradi pomanjkanja potrebnih sadnih kislin njihov okus postane pust. Višnje lahko uporabimo za pripravo kolačev, kompotov ali marmelade. Okusne so v kombinaciji s sladkastimi začimbami in čokolado.

NASVETI ZA KUHO
Izkoščičenje: Pred izkoščičenjem damo češnje za nekaj minut v zmrzovalnik, da postanejo bolj čvrste, tako lažje odstranimo koščice. Češnje so tudi zelo primerne za zamrzovanje, pri čemer že rahlo zamrznjenim sadežem odstranimo koščice, da ostanejo bolj sočni. Pranje: Češnje operemo tik pred uporabo. Neoprani sadeži zdržijo dlje časa in ohranijo svojo aromo.

V PRODAJI V NAŠIH TRGOVINAH JE PREDVSEM V MESECIH OD MAJA DO JULIJA.

SORTE
Češnje: Razlikujemo med hrustavkami s čvrstim, hrustavim mesom in srčkastimi češnjami z mehkejšim mesom. Češnje so sladke in imajo prijetno aromo.

Višnje: Najbolj znani sorti sta lotovka in amarela. Višnje so običajno preveč kisle, da bi jih uživali same, izredno primerne pa so za kuhanje in pečenje.