Marelice

Marelice

Marelice izvirajo iz Kitajske. V Evropo jih je prinesel Aleksander Veliki.

DRŽAVE PROIZVAJALKE
Avstrija, Španija, Italija, Francija, Madžarska, Grčija, Kaliformija, južna Afrika.

OPIS
Marelice spadajo v družino koščičastega sadja in imajo hrapavo do žametasto lupino. Barva lupine in mesa sadeža je svetlo rumena do oranžna. Na tisti strani sadeža, ki je obrnjena proti soncu, se pogosto pojavijo rdečkaste lise od sonca. Meso sadeža je sočno, rahlo kiselkasto in izredno prijetnega okusa.

SESTAVINE
Marelice vsebujejo od vseh vrst sadja največ provitamina A (karotin). Med ostalimi sestavinami je treba omeniti tudi visoko vsebnost vitaminov B1, B2 in vitamina C, kot tudi mineralov kalija, kalcija, fosforja in železa. Poleg tega vsebujejo marelice veliko sadnih kislin, predvsem jabolčne in citronske kisline. Hranilna vrednost: 100 g mesa sadeža ima 54 kalorij/306 kJ.

NASVETI ZA ZDRAVJE
Z 200 g svežih marelic pokrijemo dnevne potrebe organizma po karotinu, ki je neobhodno potreben za vid, delovanje presnove ter za zdravo in napeto kožo.

NASVETI ZA NAKUP
Izberemo marelice z gladko, napeto in nežno dlakavo lupino. Po videzu sadeža ne moremo ugotoviti stopnje njegove zrelosti. Pri izbiri se ne ozirajmo na barvo, saj obstajajo rdečkaste in bolj blede sorte marelic.

NASVETI ZA UPORABO
Zaradi intenzivne kisline so marelice idealne za kuhanje marmelade, pa tudi kot priloga k divjačini, piščancu ali jedem s curryjem. Zelo okusne so tudi v kompotu ali kot nadev za kolače.

NASVETI ZA KUHO
Kadar delamo marelične cmoke, sadeže izkoščičimo, koščico pa nadomestimo s kocko sladkorja.

SHRANJEVANJE
Marelice lahko hranimo v hladilniku nekaj dni, najbolje v plastični vrečki. Najboljše pa je, če jih porabimo čimprej. Potrgani sadeži naknadno ne zorijo več, temveč le venijo in izgubljajo aromo.

GLAVNA SEZONA PRODAJE JE JULIJA IN AVGUSTA.

drucken