Korenje

Korenje

Korenje je ena od najstarejših vrst zelenjave. V Evropi so ga gojili že v mlajši kameni dobi. Domnevajo, da korenje izvira iz Južne Evrope in Azije.

DRŽAVE PROIZVAJALKE:
Dandanes korenje pridelujejo po celem svetu; v Evropi ga pridelujejo predvsem v Avstriji, Italiji, Nizozemski in Franciji.

OPIS:
Korenje je podolgovato in valjaste do stožčaste oblike. Plodovi so oranžne barve in imajo nežno sladkast okus.

SESTAVINE:
Korenje velja za izredno zdravo zelenjavo. Izmed vseh vrst zelenjave ima največ beta karotina, ki predstavlja predstopnjo življenjsko pomembnega vitamina A. Poleg tega korenje vsebuje še ogljikove hidrate, kalij, kalcij, železo, vitamin K in folno kislino. Hranilna vrednost: 100 g korenja ima 27 kalorij/113 kJ.

NASVETI ZA ZDRAVJE:
Korenje ima pomembno mesto v dietni prehrani, med drugim tudi zaradi visoke vsebnosti pektina. Pektin namreč v prebavnem traktu nabrekne kot pena in tako ščiti želodčno in črevesno sluznico. Beta karotin je pomemben za zdravje oči, kože in las.

NASVETI ZA NAKUP:
Kadar je na prodajnih policah korenje z listi, moramo biti pozorni, da so listi sveži in da niso uveli. Pri korenju, ki je naprodaj zapakirano v folijo, obstaja nevarnost, da se začne potiti in zgnije.

SHRANJEVANJE:
V predalu za zelenjavo v hladilniku lahko korenje brez nadaljnega hranimo teden dni. Pomembno je, da odrežemo liste, saj listi srkajo vlago in korenje postane mlahavo. Korenje je primerno tudi za zamrzovanje.

RECEPT:
Solata iz mandarin in korenja z mandlji

NASVETI ZA UPORABO:
Mlado korenje lahko samo očistimo s ščetko in na kratko operemo, starejše korene pa moramo po potrebi tudi olupiti. Korenja ne kuhamo tako dolgo, da postane mehko in skoraj kašasto, temveč ga skuhamo na kratko v malo vode, da ostane čvrsto. Korenje je zelo priljubljeno tudi surovo: lahko ga nastrgamo za solato ali ga grizljamo kot prigrizek med obroki. Dušeno korenje predstavlja okusno zelenjavno prilogo, iz spasiranega korenja lahko skuhamo korenčkovo juho. Korenje pa lahko uporabimo tudi za pripravo sladic, na primer za korenčkov kolač, korenčkov džem, ipd.

NASVETI ZA KUHO:
Ne glede na to, ali zaužijemo korenje surovo ali kuhano, je priporočljivo, da zraven zaužijemo še malo maščobe, da bo organizem lahko prejel čimveč provitamina A, ki se topi v maščobah. Z dodatkom ščepca natrona pospešimo kuhanje korenja in ohranimo njegovo živahno barvo. Korenje začinimo s peteršiljem, krebuljico, baziliko, meto, koriandrom, ingverjem, cimetom ali muškatnim oreščkom. Poleg tega potrebuje korenje le malo soli, zato pa vedno ščepec sladkorja, ki še poudari njegov tipičen okus.

V PRODAJI V NAŠIH TRGOVINAH SKOZI VSE LETO.

drucken