Vitamini in minerali
S pestro prehrano do ravno prav mikrohranil

Vitamini in minerali

Dr. Igor Pravst: Pri Slovencih je posebno problematična preskrbljenost z vitaminoma C in B12 ter železom.

 

Vitamine že od nekdaj ljudje prepoznavajo kot nekaj, kar koristi njihovemu zdravju, pa ni nujno iz lekarne. Lahko bi rekli, da so v kombinaciji z minerali kar sopomenka za zdravje. Že pred desetletji, ko potrošniki niso toliko razmišljali o živilih kot bolj ali manj zdravih, so otroke spodbujali k uživanju sadja in zelenjave, »da bodo dobili vitamine«.

Članek Delo

Ljudskim ušesom je najbolj domač vitamin C, pri navajanju ostalih pa se hitro ustavi – vsaj, ko beseda nanese na njihove učinke in vire. Med minerali bi naključni vprašani verjetno najprej izustil kalcij (in pokazal na kosti) ali železo (za boljšo kri). Zaradi uvodne trditve, ki vsekakor drži, pa bi bilo koristno vedeti kaj več.

Zelenjavni vitamini - zelenjava

Nepogrešljivi, a v malih količinah

V prehranskem slovarčku Nacionalnega portala o hrani in prehrani, prehrana.si, lahko preberemo, da so vitamini in minerali »nepogrešljive sestavine v prehrani, čeprav jih telo potrebuje v manjših količinah kot beljakovine, ogljikove hidrate ali maščobe. Z njihovo pomočjo telo pravilno deluje in ostane zdravo.«
Vitamini na primer sodelujejo pri obnavljanju kože, skrbijo za pravilno delovanje živcev, možganov, imunskega sistema, nekateri pa celice varujejo tudi pred prostimi radikali. Ker jih organizem (razen izjemoma) ne more proizvajati sam, jih dobiva od zunaj, s hrano. V telesu normalno hranjenega odraslega človeka najdemo trinajst vitaminov, od katerih ima vsak svojo funkcijo in posledice ob pomanjkanju ali
presežku.
V grobem jih delimo na tiste, ki so topni v maščobah (A, D, E, K) in tiste, ki so topni v vodi (C in osem vitaminov skupine B). Od tod najpomembnejša razlika med enimi in drugimi: s prvimi se lahko predoziramo, z drugimi v glavnem ne. Vitamini iz prve skupine prehajajo iz črevesja v kri prek maščob v hrani. Če jih zaužijemo preveč, se skladiščijo v maščevju in jetrih, zato lahko pride do hipervitaminoze in posledično različnih zdravstvenih težav. Nasprotno pa pri vitaminih, topnih v vodi, ni te nevarnosti, saj se ne nalagajo v telesu, ampak se presežne količine izločijo skozi ledvice v urin.
Mineralov, ki jih organizem prav tako potrebuje v minimalnih količinah, je še več: makroelementi natrij, kalij, kalcij, magnezij, klor, fosfor in žveplo, in mikroelementi železo, jod, baker, cink, kobalt, krom, selen, fluor, mangan, molibden. Kot pravijo strokovnjaki Inštituta za nutricionistiko, je pomanjkanje posameznih elementov pri ljudeh redko, saj jih rastlinska in živalska hrana vsebujeta dovolj.

Prava mera

Kako najti pravo mero med premalo in preveč vitaminov in mineralov? Prehranski strokovnjaki odgovarjajo v en glas: Z uravnoteženo prehrano. Zakaj? »Živila običajno vsebujejo več snovi, ki učinkujejo med seboj, in ki pomagajo k boljšemu izkoristku vitamina ali minerala v telesu. Primer: mleko, ki vsebuje vitamin D in kalcij – vitamin D v telesu pomaga pri vgradnji kalcija v kosti. Ker je delovanje vitaminov in mineralov lahko medsebojno povezano, je najbolje, da jih uživamo z živili,« pojasnjujejo na Inštitutu za nutricionistiko.
Vitamine in minerale vsebujejo praktično vsa osnovna, nepredelana živila – zelenjava, sadje, olja, žita, meso in živalski produkti. Zdrava odrasla oseba torej dobi dovolj omenjenih snovi s hranilno bogatimi živili. Hranilno revna pa so tista, ki vsebujejo veliko maščob oziroma sladkorjev in malo drugih hranil, npr. pecivo, ocvrta živila in sladkarije. Praviloma zadošča, če v dnevno prehrano vključimo okoli 250 do 400 gramov zelenjave in 150 do 250 gramov sadja.
Izjemoma so potrebe po vitaminih in mineralih večje (če dolgo časa jemo enolično hrano ali nesorazmerne količine vlaknin, ki nase vežejo nekatere minerale, pri dolgotrajni driski, nosečnosti, dojenju in pri nekaterih boleznih). Takrat jih je treba dodajati s prehranskimi dodatki ali zdravili, pri čemer izbiro in odmerke prepustimo osebnemu zdravniku.
Res pa se lahko omenjena mikrohranila v sicer hranilno bogati hrani tudi izgubijo, če z njimi napak rokujemo. Vitamini so denimo občutljivi na vplive iz okolja – svetlobo, kisik, toploto, pa tudi na mehansko obdelavo; veliko jih uniči na primer rezanje zelenjave na manjše koščke. Zato je živila dobro uživati čim manj predelana in prekuhana oziroma kolikor je mogoče sveže pripravljena.
Ko posegamo po prehranskih dopolnilih, lahko na embalaži preberemo, kolikšen je priporočen dnevni vnos (PDV, velja za povprečje, ne glede na starost in spol) ter zgornja meja (ZM, maksimalni dnevni vnos z upoštevanim varnostnim količnikom).

 

Najbolj problematični

Ker pa je izjem, ki potrebujejo več vitaminov in mineralov, in ljudi, ki se ne prehranjujejo optimalno, veliko, smo hoteli izvedeti, kaj iz opisanega nabora najbolj manjka slovenski populaciji. Inštitut za nutricionistiko denimo poskuša to dognati skozi raziskave prehranjevalnih navad različnih ciljnih skupin – o preskrbljenosti Slovencev z vitamini in minerali, o uporabi prehranskih dopolnil ipd.
V teku je več študij, katerih rezultati bodo znani in objavljeni v prihodnjih mesecih, direktor inštituta, dr. Igor Pravst, pa na njihovi podlagi že lahko strne nekaj ugotovitev: »Izmed mikrohranil, ki so najbolj problematična, bi izpostavil vitamin D v jesensko-zimskem obdobju – poleti ga dobimo dovolj zaradi izpostavljenosti soncu – in vitamin B12 pri ljudeh, ki se prehranjujejo pretežno rastlinsko ter pri starejših. Ker prebavila tekom življenja počasi pešajo, ljudje vitamin B12 slabše absorbirajo, vegani denimo pa gaz rastlinsko hrano ne dobijo dovolj.« Od mineralov pa je po Pravstovem mnenju najbolj problematično železo.
Pobliže poglejmo nekaj značilnosti ključnih.

 

Sončenje

Poljub sonca

Pomanjkanje vitamina D je skrb zbujajoče tako v svetu kot tudi v Sloveniji. Predšolski otroci naj bi po slovenskih študijah dobili približno 21 odstotkov priporočenega dnevnega vnosa, mladostniki pa 60 odstotkov.
Vitamin D ima pomembno vlogo pri ohranjanju zdravih kosti in zob, prispeva pa tudi k delovanju imunskega sistema. Dnevne potrebe po njem pokrijemo že s 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu, na primer med sprehodom, če sonce doseže vsaj roke in obraz. Pozimi je sončna svetloba v Sloveniji prešibka, zato moramo vitamin D v telo vnašati s hrano. Največ ga vsebujejo ribje olje, sardine, losos, tuna, postrv, jajčni rumenjak, pa tudi mleko in mlečni izdelki. Priporočen dnevni vnos je za odraslega človeka 5 mikrogramov (oziroma 20 mikrogramov, če ga nič ne dobimo prek kože), kar je mogoče dobiti že s pestro uravnoteženo prehrano in zdravim življenjskim slogom.
Dodajanje priporočajo nosečnicam, dojenčkom, malim otrokom in starejšim. Raziskave so pokazale, da velik del slovenskih nosečnic zaužije premalo vitamina D. Tako v nosečnosti kot kasneje med dojenjem naj bi s prehranskimi dopolnili dodatno zaužile 20 mikrogramov vitamina D.
Pri starejših je priporočen dodaten vnos 15 mikrogramov dnevno v starosti med 60-74 let in 20 mikrogramov pri starosti nad 75 let. Poleg zadostnega vnosa vitamina D je za zadrževanje upadanja kostne mase oziroma tvorjenja kosti potreben tudi zadosten vnos kalcija.

Veganski manko

Vitamin B12 je eden od vitaminov skupine B, v katero spadajo še tiamin, riboflavin, niacin, B6, biotin, folna kislina. Vsi imajo zelo pomembno vlogo pri delovanju živčnega sistema. B12 med drugim vpliva na zmanjševanje utrujenosti
in izčrpanosti, hkrati pa sodeluje v procesu tvorbe rdečih krvnih celic. Kar zadeva ta vitamin, so kritične skupine: nosečnice (ker ga nekaj preide na plod), starejši ter vegetarijanci in vegani. Slednjim pogosto manjka (poleg kalcija, vitamina D in cinka) tudi vitamina B12, saj se ta nahaja izključno v hrani živalskega izvora, ki so se ji odrekli.
Daleč največ ga je v jetrih, mesu prežvekovalcev, ribah, jajcih, mleku in siru. Nekatere vrste rastlinskega mleka in žitnih kosmičev so obogatene z njim, v obliki prehranskih dodatkov pa ga priporočajo smernice veganske prehrane.
Če nam manjka vitamina B12, smo utrujeni, oslabeli, pojavi se lahko zaprtje, izguba apetita, depresija, motnje spomina, v hujših primerih pa slabokrvnost in okvare živčnega sistema.

Širok nabor učinkov

Vitamin C je antioksidant, ki v jetrih sodeluje pri odstranjevanju strupov in zdravil, ki se nabirajo v krvi. Celice varuje pred oksidativnim stresom. Spodbuja delovanje imunskega sistema, zato ga je treba dovolj zaužiti s primerno hrano posebej v zimskem času. Zmanjšuje utrujenost, pomaga pri nastajanju kolagena, preprečuje izčrpanost ter povečuje absorbcijo železa.
Največ ga dobimo s svežo, ustrezno skladiščeno ter lokalno pridelano zelenjavo in sadjem. Čeprav se ga s toplotno obdelavo nekaj izgubi, so tudi kuhana živila
lahko njegov dober vir. Vitamin C vsebujejo agrumi, jagodičje, zelena in listnata zelenjava, paradižnik, kivi, cvetača, brokoli, brstični ohrovt, pljuča, jetra. Priporočen dnevni vnos je 80 miligramov, kar lahko odrasla oseba dobi s pestro
prehrano. Večje potrebe po vitaminu C imajo predvsem kadilci, nosečnice in tisti, ki se zelo intenzivno ukvarjajo s športom.

 

Sadje in oreščki

Ne premalo, niti preveč

Železo je za organizem nepogrešljivi element, zlasti v fazi rasti in razvoja, saj vpliva na nekatere ključne funkcije možganov. Pomaga prenašati kisik po krvi, zmanjšuje utrujenost, krepi imunski sistem, pomaga pri nastajanju rdečih krvničk. Več kot povprečen odrasli ga potrebujejo nosečnice, dojenčki in otroci do 7. leta starosti.
Ta mineral vsebujejo tako živalska kot rastlinska živila, a ga telo bolj učinkovito absorbira iz prvih. Največ ga je v jetrih in drobovini ter v sezamu, lanenemu semenu, fižolu, polnozrnati moki.
Telo železo vsak dan izgublja z žolčem, urinom in skozi kožo, ženske tudi ob menstruaciji. Ob dolgotrajnem in hudem pomanjkanju nastopi slabokrvnost in
druga bolezenska stanja, vendar je škodljiv tudi prevelik vnos tega minerala, saj lahko previsoki odmerki poškodujejo jetra, trebušno slinavko in srce.

Gradivo za kosti

Kalcij je znan predvsem zaradi svoje vloge pri ohranjanju zdravih kosti in skrbi za pravilno delovanje mišic. Prispeva k normalnemu prenosu živčnih impulzov in normalnemu strjevanju krvi, pa tudi k dobri presnovi in prebavi. Pomanjkanje kalcija je nevarno posebej za otroke, mladostnike in starejše odrasle, povzroča osteoporozo. Priporočen dnevni vnos je 800 miligramov, pri starejših pa 1200 do 1500 mg na dan. Dober vir kalcija so mleko in mlečni izdelki, posebej trdi siri, sardele in girice, soja, zelena zelenjava, posebej brokoli, ohrovt koromač in por, pa tudi mineralna voda.

 

Dobra obramba je začetek dobrega počutja

SPAR PREMIUM bio oljčno olje

EKSTRA DEVIŠKO OLJČNO OLJE

SPAR sadni jogurt

Sadni jogurt

SPAR VITAL tuna

Tuna

SPAR NATUR PUR bio pomarančni sok

Natur pur BIO SOK POMARANČA

SPAR VITAL indijski oreščki

Indijski oreščki
Bio/eko hrana

Oznako eko ali bio nosijo izdelki iz ekološke pridelave – Stroga pravila v celotnem procesu, od njive do krožnika.

Zdrave maščobe, različna olja
Zdrave maščobe

Priporočljivo je uživanje nenasičenih maščob, trans maščobam pa se izogibajmo.

Sol v prehrani

S spremembo navad in pozornejšo izbiro pripravljenih živil lahko zmanjšamo tveganja zaradi povišanega krvnega tlaka.

Prehrana v službi
Prehrana na delovnem mestu

Raziskave kažejo, da se aktivna delovna populacija Slovencev ne prehranjuje zdravo.

NAVIJAJ IN ZADENI

Igraj nogometno igrico in zadeni super S BUDGET navijaški paket, vključno s SPAR darilno kartico v vrednosti 50 €. Naj se vroče navijaško poletje prične!

Igraj >>