Slika je simbolna.
Izjemna zgodovina kmetije v Javorju
Kmetija Stoparjevih leži kar 1180 m nad morjem, še bolj impresivna pa je njena zgodovina, saj po dostopnih virih sega vsaj v 12. stoletje, ohranjeno pa je tudi njeno staro ime pri Mežnerju. Preden je kmetijo prevzel sedanji gospodar Franc Stopar, je bila več kot 35 let zapuščena, saj je moral Francev oče v dolino s trebuhom za kruhom. Prav oče je Franca spodbujal, da se je odločil za srednjo kmetijsko šolo in se vrnil na domačo grudo, na kateri je ekološka reja pasme cikasto govedo le ena od številnih dejavnosti na kmetiji.
Visoko v hribih je težje kmetovati
Na okoli 14 hektarjih obdelovalne zemlje Stoparjevi vzrejajo okoli 15 krav, ostalo pa so telički, ki jih kot bikce prodajo. Letno oddajo okoli 5 glav ekološko rejenih živali, in sicer sodelujejo s Koroško zadrugo, ki bo skrbela za dobavo mesa tudi do naših prodajnih polic. Prirasti so na visokogorskih kmetijah zelo omejeni, saj v običajnih poletjih uspejo kositi le 2-krat, pašništvo pa vendarle pomaga ohranjati domačijo, saj tako vzdržujejo tudi najbolj strme travniške površine.
Kmetija je genska banka avtohtonih pasem
Stoparjeva kmetije je vključena v mrežo ARK – to so kmetije, ki skrbijo za ohranjanje slovenskih avtohtonih pasem domačih živali. Posebno vlogo ima reja živali, saj z njo ohranja biotsko pestrost slovenske živinoreje. Na kmetiji Stoparjevih gojijo avtohtone pasme cikasto govedo, kršopoljski prašič in štajerska kokoš. Franc je tako zadolžen za skrbno selekcijo plemenskih živali oz. semenskega materiala, ki bo pomemben tudi za prihodnje generacije slovenskih kmetovalcev.
Ponosni na prednike in svoje otroke
Tudi z gensko banko Franc na hribovski domačiji, ki ne more konkurirati dolinskim kmetijam, zagotavlja dodatne prihodke za življenje, ki sta ga ustvarila z ženo Ljubico. Njuni štirje otroci so v glavnem že samostojni in imajo svoje izbrane poklice: zdravica, odvetnica, gozdar, najmlajši še študira veterino. Ali bo kdo od njih stopil v očetove čevlje in nekega dne slavil tisočletni jubilej kmetije pri Mežner, je danes še prezgodaj reči, a kakor koli se bo obrnilo, je Franc izjemno ponosen tako na svoje prednike kot na potomce, ki jih za zdaj še vedno povezuje domača, koroška zemlja, po eni strani tako težka in zahtevna, a hkrati polna lepot.
Certifikati:
