Na spletni strani uporabljamo piškotke, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.  Vas zanima več?

  • kmetija-nelo-barut-2016_720x370-1.jpg

Pridelano v Sloveniji

Kmetija Nelo Barut

Domače breskve, zrasle na primorskem vetriču

Primorska kmetija, navajena na burni veter in obilo sonca, že vrsto let s srcem prideluje sočne in kakovostne breskve. Gospodar kmetije Nelo Barut je svoje znanje in ljubezen do sadjarjenja podedoval od svojih staršev in starih staršev, saj nam je zaupal, da pri njih breskve pridelujejo odkar pomni. Njegovo navdušenje pa izhaja tudi iz omamnega okusa in vonja, ki vsako sezono še bolj okrepi njegovo predanost skrbno negovanemu sadnemu drevju.

Vaši sadovnjaki se razprostirajo na več lokacijah, za koliko sadnega drevja skrbite?

Naši nasadi obsegajo 22 hektarjev zemlje, od tega je 5,5 hektarjev zemlje namenjenih breskovim nasadom, na katerih vsako leto pridelamo približno 60 ton breskev. Nekaj odstotkov sadja prodajamo doma, večino pa predamo v veletrgovine. Zanje skrbiva skupaj s sinom, ki bo družinsko kmetijo v četrti generaciji tudi nasledil, v času sezone pa nam na pomoč priskočijo sorodniki.

Ali primorsko podnebje in okolje specifično vplivata na videz in okus rumeno rožnatih plodov?

Vremenske razmere zelo močno vplivajo na sadna drevesa in pridelane breskve. Visoke padavine, ki morajo seveda nastopiti ravno ob pravem času, precej pripomorejo k dobremu in kakovostnemu pridelku. Posledično imamo pri nas skorajda vse sadovnjake v namakalnem sistemu, saj le tako zagotavljamo zadostno količino vode. Na rast pomembno vpliva tudi sušno obdobje, ki je koristno v času cvetenja breskve, saj takšni pogoji obljubljajo bogat pridelek. Če se v času dozorevanja in obiranja soočamo z visoko stopnjo padavin, so plodovi zaradi razredčene vsebnosti sladkorja tudi manj okusni.

Pridelava breskev zahteva izkušen občutek, posebno znanje in prave tehnike. Nam zaupate, kaj je vaša skrivnost?

Tehnološki prijemi in načini pridelave se praktično spreminjajo na letni ravni, zato se v naših sadovnjakih vse bolj poslužujemo novodobnih tehnologij. Prav tako na trgu vedno znova najdemo nove vrste breskev, kar nakazuje, da moramo obvezno slediti trendom. Ohranjamo pa seveda ročno obiranje sadja, ročno pa redčimo tudi plodiče. Redčenje plodičev pomeni, da na posamezni veji obdržimo le tri do štiri plodove, odvisno od njene velikosti, od prvotno 30. Tako dopustimo plodu dovolj prostora za pravilno rast.

Nasvet pridelovalca

Breskve skrijte pred soncem

Breskve so zelo občutljiv sadež, zato ga po obiranju nikakor ne smemo več zadrževati na soncu. Če jim želimo podaljšati obstojnost, je zanje najbolj optimalno hladnejše okolje, zato jih je najboljše postaviti v hladilnik. Za popolno dozorelost pa jih lahko hranimo kar na sobni temperaturi. Moje osebno priporočilo pa je shranjevanje v hladilniku, saj ohlajen sadež dobi bolj svež in izrazitejši okus.

Recept po okusu pridelovalca

Sestavine:

3 kilograme zrelih breskev
1,5 kilograma sladkorja
2 ali 3 kisla zelena jabolka
sok ene limone

Priprava:

Zrele breskve po želji olupimo, jih dobro operemo in razkoščičimo, nato pa jih narežemo in stresemo v mešalnik, s pomočjo katerega jih zmeljemo v poljubno fino kašasto zmes. Sadno kašo v naslednjem koraku prelijemo v velik lonec za kuhanje ter vanj dodamo še sladkor. Sestavine premešamo in postavimo na ogenj. Ob zavretju zmanjšamo ogenj na srednjo moč in pustimo, da zmes rahlo vre še nadaljnjih 20 minut. Marmelado nato odstavimo in dodamo jabolka, ki smo jih naribali z olupkom vred; jabolčni pektin bo namreč poskrbel za potrebno zgostitev. Marmeladni zmesi dodajte še limonin sok in vse skupaj dobro premešajte ter napolnite v kozarčke za vlaganje. Pokrovčkov ne pozabite dobro zatesniti in postaviti na toplo mesto.