Na spletni strani uporabljamo piškotke, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.  Vas zanima več?

  • panorganic-2016_720x370.jpg

Pridelano v Sloveniji

PanOrganic

V sodelovanju z naravo pišejo zgodbe uspehov

Na rodovitni in s soncem obsijani prleški zemlji mlado, a vendar uspešno podjetje PanOrganic prideluje okoli 180 ton različne zelenjave letno, njihove pridelovalne površine pa se še povečujejo. Ponašajo se s številnimi certifikati, ki ponazarjajo uspešno izpolnjene cilje sonaravnega kmetovanja ter integrirane in ekološke pridelave. Prvi so vzredili kakovosten in aromatičen slovenski česen, ki se lahko pohvali tudi s certifikatom Global G.A.P., odraz najvišjega nivoja dobre kmetijske prakse, in certifikatom integrirane pridelave, ki poimenuje naravi prijazno pridelavo.

Ste prvi pridelovalci slovenskega česna v Sloveniji, znanega tudi po zahtevni in dolgotrajni obdelavi. Zakaj ste se odločili za pridelovanje te začimbne rastline?

V letu 2011, v času naših prvih korakov, na slovenskem trgu še ni bilo pridelave domačega česna. To je botrovalo odločitvi lastnika Maria Kurtovića, da zapolnimo obstoječo tržno nišo in uspelo nam je. Dosežen uspeh seveda zahteva kar nekaj učenja, prebiranja literature in vztrajnosti, vendar smo veseli, da smo se tega lotili. Sčasoma smo v našo pridelavo vključili še slovenske borovnice, goji jagode, fižol ter osem različnih vrst zelišč in solate. Po nekaj letih delovanja smo oblikovali lastno blagovno znamko česna, na kar smo danes posebej ponosni, in ga poimenovali kar po domačem prleškem imenu - Česnek. Temu pa so nato sledile blagovne znamke Svet borovnic, Goji, Živa in Fižolček.

Vaš način pridelovanja sadja in zelenjave se imenuje sonaravno kmetijstvo. Kaj je glavna prednost, ki vas razlikuje od ostalih tradicionalnih pridelovalcev zelenjave?

Pri PanOrganicu delujemo po načelu sonaravnega kmetijstva. To pomeni, da naša proizvodnja prav zares sodeluje z naravo; med drugim v pridelavi v rastlinjaku ni odpadnih voda, ki sodijo med glavne onesnaževalce okolja tradicionalnih kmetovalcev. Sonaravno kmetijstvo je naravi in okolju bolj prijazno, saj nam napredne tehnologije omogočajo, da naravi čim manj škodujemo.

Poleg česna ste zelo prepoznavni tudi po zeliščih in solati Živa. Kaj je njihova posebnost in od kod izvira poimenovanje?

Naša zelišča in solato Živa pridelujemo ter v trgovine dostavljamo v vrtnarskih lončkih, kar je zagotovo posebnost. Prednosti pa se skrivajo tudi v tovrstnem načinu pridelave, saj pridelki dlje časa uspevajo in obstojijo, ko se znajdejo v domači kuhinji. Kot zanimivost lahko povem, da rastlina ob odstranitvi korenin izgubi kar 65 % svojih hranljivih snovi v samo 24 urah. Pri nas pa pridelke prodamo v lončku, torej skupaj s korenino, kar ohranja solato in zelišča živa še naprej. Od tukaj izvira ime Živa. Poleg vsega naštetega, pa se naš način pridelave in hranjenja rastlin pozna tudi na bolj hrustljavem in dolgotrajno svežem okusu.

NASVET PRIDELOVALCA

Stari slovenski rek pravi: »Česen devet bolezni odžene!«

Zagotovo že veste, da so česen zaradi njegovih koristnih sestavin vrsto let uporabljali kot antibiotik. V primeru, da se vas loteva prehlad pred spanjem preizkusite napitek iz močno stisnjenega česna in soka limone, ki pripomore k močnemu znojenju. Tako boste prečistili svoje telo ter se zjutraj zbudili sveži in zdravi. Ljudsko izročilo pa svetuje, da po česnu zaužijmo še veliko svežega peteršilja, saj ta blaži njegov močan okus in vonj.

Sestavine:

1 kilogram piščančjega mesa (kračice, bedra)
6 strokov česna Česnek
2 limoni
šopek citronskega timijana
3 žlice olivnega olja
1,5 dcl belega vina
1 žlička soli
2 ščepca sveže mletega popra

Priprava:

Limoni dobro očistimo in narežemo na rezine. V globljo posodo namestimo piščančje meso, rezine limone, neolupljene stroke česna in vejice timijana; sestavine posolimo, popramo, prelijemo z olivnim oljem ter dobro premešamo. Začinjeno mešanico razporedimo po pekaču, vanj prilijemo tudi belo vino ter pokrijemo z aluminijasto folijo. Pekač postavimo v pečico, katero smo segreli na 160 stopinj Celzija, in pustimo peči približno 90 minut. Po pretečenem času aluminijasto folijo odstranimo, temperaturo pečice povišamo na 200 stopinj Celzija ter pečemo še nadaljnjih 35 do 40 minut, dokler se piščanec ne obarva v mamljiv zlato rjavi odtenek.