Na spletni strani uporabljamo piškotke, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.  Vas zanima več?

  • kmetijstvo-snar-720x370-1.jpg

Zgodbe naših dobaviteljev

Predstavi se naš dobavitelj Kmetijstvo Snar

Od njive do mize v le nekaj urah

Na Gorenjskem, tik pod pobočjem Kriške gore, kjer se stikajo Kamniško-Savinjske Alpe in Karavanke, že več kot 200 let leži kmetija družine Aljančič, ki ji po domače rečejo kar pr' Snarju. S pridelavo solatnic in ostale zelenjave se je družina začela ukvarjati že pred 70 leti in danes je kmetija po številu obdelovalnih površin ter količini pridelane zelenjave ena izmed večjih. O tem, kako ubira stopinje za svojimi predniki, smo se pogovarjali z mladim gospodarjem kmetije Maticem Aljančičem.


Za prva semena solatnic na vaši kmetiji je poskrbel vaš dedek.

Naš stari oče je malo po drugi svetovni vojni prva semena uvozil iz Amerike s pomočjo svojega bratranca, ki ga je na drugo stran oceana gnala želja po novih dogodivščinah in boljšem življenju. Potreba po samooskrbi je bila velika in ta semena so takrat omogočila nek začetek. Med drugim so na kmetiji sadili solato, papriko, paradižnik ter oskrbovali bližnjo vojašnico in Bolnišnico Golnik.

Koliko različnih vrst solate pridelujete danes in kaj je njihova posebnost?

Pridelujemo vse solatnice, se pravi, vse vrste solat in radiča. Naša posebnost je ta, da prav vse vzgojimo doma – kupimo samo seme. Potrošniki so zahtevni in na policah zahtevajo določeno kakovost pridelka, ki jo dosežemo samo tako, da selekcioniramo semena in sejemo samo najboljša.

Kakšna je pot od semena do glave solate?

Imamo tri rastlinjake, v katerih iz semen vzgojimo sadike, jih nato posadimo na prosto, in ko je čas za to, poberemo solato. Obdelava je še zmeraj po večini ročna. S stroji sejemo, strojno presajamo na njivo ... Še zmeraj pa je na primer treba ročno okopavati. Če hočemo na trg spraviti 150 ton solatnic, kar nam vsako leto tudi uspe, si lahko predstavljate, da za tem stoji zelo veliko človeškega dela.

Skoraj desetletje s solatnicami zalagate tudi Sparove police.

Iskreno vam bom povedal, če ne bi imeli Spara, ne vem, če bi pridelali 150 ton solatnic na leto. Ne nazadnje to ne bi bilo niti smiselno, saj jih ne bi mogli prodati. Na kmetiji smo se osredotočili na veliko proizvodnjo in dejstvo je, da pridelka v takšnem obsegu doma ne moreš prodati. Tukaj je ključen trgovec z razvito mrežo poslovalnic, ki od tebe odkupi ves pridelek.

Nasvet za ljubitelje solat

Če solato na vrtu pridelate sami, jo v toplih mesecih oberite zjutraj, še preden jo obsije sonce. Tako se ne bo zagrela in nato obrana hitro ovenela. Pri pripravi solate bodite pozorni tudi na uporabo kovinskih pripomočkov. Solata, rezana z nožem, namreč oksidira in pri shranjevanju pridobi rjav rob. Takšna pa hitro konča v bioloških odpadkih. Edini pravi način priprave solate je trebljenje (trganje z rokami), saj taka solata ne izgublja vitaminske vrednosti in pri shranjevanju v hladilniku ne postane rjavkaste barve.