Na spletni strani uporabljamo piškotke, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.  Vas zanima več?

  • paradiznik_1_720x370.jpg

Ideje in nasveti

PARADIŽNIK – VARUH ZDRAVJA

Ste ljubitelj paradižnika? Če niste, postanite to že danes. Uživajte v njegovem čudovitem okusu, vonju in ognjeni barvi. Prepustite se zdravim kulinaričnim užitkom, saj je paradižnik poln vitaminov, mineralov in zaščitnih snovi ter je pravi varuh vašega zdravja.

Sadež ali zelenjava? Z botaničnega vidika paradižnik sodi med sadje, z vidika prehrane oziroma kulinarike pa je (pravilno) uvrščen med zelenjavo. Uživate ga lahko celo leto. V poletnih mesecih dajte prednost svežemu paradižniku. V ostalih letnih časih pa obogatite prehrano s paradižnikovim sokom, kašo ali suhim paradižnikom.

Kljub nizki kalorični vrednosti (18 kcal/100 g) je paradižnik bogat z zdravju prijaznimi snovmi. Vsebuje vitamine C, E, K ter vitamine skupine B. Z enim večjim paradižnikom boste zaužili približno četrtino dnevno priporočljive količine vitamina C. Le-ta ima več pomembnih funkcij: sodeluje denimo pri krepitvi odpornosti, tvorbi kolagena in veziva, izkoriščanju železa, nastajanju nekaterih hormonov, pretvorbi holesterola v žolčno kislino. C-vitamin je močan antioksidant, tako kot vitamin E. Vitamina K je v večjem paradižniku toliko, da pokrije desetino dnevnih potreb. Med drugim ima izjemno pomembno vlogo pri strjevanju krvi ter izgradnji čvrstih in zdravih kosti. Paradižnik vsebuje tudi številne minerale: bogat je s kalijem, tj. mineralom, pomembnim za pravilno delovanje mišic, živčevja in srca ter uravnavanje krvnega tlaka.

Z enim večjim paradižnikom zaužijete približno petino dnevnih potreb po kaliju. Razen kalija paradižnik vsebuje manjše količine natrija, kalcija, fosforja, magnezija, železa, cinka, mangana in bakra. Paradižnik je pomemben vir karotenov, kot so betakaroten, zeaksantin, lutein, likopen... Likopen je tisti, ki paradižniku podari čudovito barvo ter varuje zdravje vsem, ki ga uživajo, saj je močan antioksidant. Kot tak ščiti celice pred škodljivimi učinki »strupov« (prostih radikalov), ki bodisi nastajajo v samem telesu bodisi prihajajo od zunaj. Njegovo delovanje podpirajo še drugi antioksidanti iz paradižnika.

Pomembno je vedeti, da se likopen v večji meri izkorišča iz kuhanega, pečenega ali dušenega paradižnika, kateremu je dodana maščoba v obliki olja (najbolje olivnega).

S paradižnikom boste zaužili bogat »koktajl« zdravju prijaznih snovi, ki podpirajo delovanje drug drugega. Redno uživanje paradižnika prispeva k zmanjševanju tveganja za nastanek bolezni srca in ožilja, rakavih bolezni (na primer raka prostate) ter uravnavanju krvnega tlaka. Še posebej ga priporočajo osebam s povišanim krvnim tlakom. Uživajo ga lahko tudi osebe z revmo in vnetjem sklepov. Nepogrešljiv je pri uravnavanju in vzdrževanju primerne telesne teže. Prispeva tudi k upočasnjevanju staranja kože.

Paradižnik shranjujte v temnem prostoru pri sobni temperaturi. Hladilnik odsvetujem, razen kadar je paradižnik zelo zrel in mehak. V tem primeru ga hranite v hladilniku le kratek čas (največ dan ali dva).

Zaradi finega okusa, lepega videza in hitre priprave je paradižnik idealno živilo v vsakodnevni prehrani. Primeren je za solate, omake, juhe, razne priloge, kot dodatek drugim jedem … Lepo se sklada z začimbami in dišavnicami (prednost dajte svežim), kot so bazilika, origano, timijan, koper, drobnjak, peteršilj, česen in poper. Prefinjen sladko-kisel okus paradižnika je nenadomestljiv. Lahko ga pečete na žaru ali v pečici, dušite ali kuhate. Možnosti so neomejene.

 

 

Postanite mojster pri pripravi okusnih in zdravih jedi iz paradižnika, prepustite se kulinaričnemu užitku ter sočasno prispevajte k varovanju svojega zdravja.

Besedilo je pripravila: Prim. mag. BRANISLAVA BELOVIĆ, dr. med.

 

VRSTE PARADIŽNIKA:

 Paradižnik v grozdu Lušt je skrbno izbran in ročno obran paradižnik, pridelan v Prekmurju. Ta paradižnik slovenskega porekla se ponaša z odlično aromo in sladkobo. Zaradi kratke transportne poti pride na trgovske police svež, kot je le mogoče. Priporočamo, da uživate zlasti svežega.  

 

 

     

                                               



Paradižnik vrste Picadilly je paradižnik na vejici, izrazito rdeče barve, plodovi pa so majhni do srednje veliki. Zaradi tanke kožice so odlični sveži, pa tudi v omakah in pirejih. Uporabimo jih lahko tudi za pripravo zelenjavnih in sadno-zelenjavnih napitkov.

 

 

 

    

Značilnost paradižnika San Mazzo so izdolženi plodovi temno rdeče barve z visoko vsebnostjo sladkorja in nizko vsebnostjo kisline. Do izraza pridejo tako sveži kot v solatah ali v kombinaciji s testeninami.    
                          

 

 

 


Volovsko srce prepoznamo po značilni nagubani obliki. Plodove uživamo tudi deloma zelene, saj v nasprotju s plodovi ostalih klasičnih vrst zorijo od znotraj navzven. Je bogatega okusa in vsebuje manj vode kot nekateri drugi paradižniki. Odličen je v kombinaciji s siri.                

 



    

Prvi zapisi o gojenem češnjevem paradižniku segajo v 19. stoletje, bolj priljubljen pa je postal po koncu prve svetovne vojne. Odlikuje ga odlično razmerje med kislino in sladkobo. Priljubljen je kot dodatek solatam ali pečen na žaru. Otrokom ga lahko ponudimo namesto različnih manj zdravih prigrizkov.             

 


                                           



Paradižnik v grozdu Grapolo je v zadnjem času najbolj priljubljena vrsta paradižnika. Rastlina lahko ob primerni opori zraste precej visoko. Plodove obirajo, ko je zrel zadnji paradižnik na vejici, zato razvijejo izrazito poln okus. Najbolje je uživati svežega.                          

 

 

                

Paradižnik Chica sorte Juanita je poznan kot paradižnik na vejici z majhnimi okroglimi plodovi z veliko vsebnostjo sladkorja. Zaradi svojega izgleda in okusa je najprimernejši za prigrizke, narežemo pa ga lahko tudi na pico.   

 


                         



Solatni paradižnik je najbolj znana vrsta paradižnika. Lahko ga uživamo svežega, kuhanega ali pečenega, lahko pa ga tudi konzerviramo. Odličen je v solatah, zaradi svoje velikosti in oblike pa je primeren tudi za sendviče in hamburgerje. Pri nas običajno uživamo botanično zrelega, v sosednji Italiji pa tudi zelenega.