Na spletni strani uporabljamo piškotke, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.  Vas zanima več?

  • aktualno-720x370.jpg

Trendi

Zakaj možgani potrebujejo maščobe?

Uživanje maščobe ni vedno najboljše za vašo postavo, so pa 'prave' maščobe ključne za umsko moč vaših možganov.

Dejstvo je, da kar 60 odstotkov naših možganov sestavljajo maščobe, najpomembnejše pa so maščobne kisline omega-3 in omega-6. Če možgane hranite z rednimi 'dozami' teh kislin, so tudi primerno prehranjeni. Tovrstnih maščob telo ne more proizvesti samo, pač pa jih je treba vanj vnašati s hrano. Ko jemo živila, ki vsebujejo kisline omega-3 ali omega-6, jih posebni encimi razstavijo v ključne maščobe. Ena izmed teh kislin – in tista, ki jo sodobnemu človeku najpogosteje primanjkuje – je eikozapentanojska kislina, krajše EPA, polinasičena maščobna kislina iz skupine omega-3, ki je je največ v mastnih ribah in lanenem semenu. Po prepričanju nekaterih strokovnjakov sodobnemu človeku primanjkuje tudi maščobnih kislin DGLA in AA iz skupine omega-6 in ki ju najdemo v rastlinskih oljih in svetlinovem olju.

POGLAVITNE NALOGE MAŠČOBNIH KISLIN
Naloga esencialnih maščobnih kislin je, da so celične membrane v možganih, in drugje v telesu, ves čas dodobra prepojene s tekočino. Večina maščobnih kislin v povezavi z drugimi molekulami ustvarja fosfolipide – pomembna hranila membrane, katerih naloga je, da se pomembna sporočila prenašajo do nevronov v možganih. Pomanjkanje pomeni, da fosfolipidi stagnirajo. To se pozna tudi pri počasnejšem prenosu vitalnih možganskih kemičnih spojin, kot sta serotonin in dopamin, ki uravnavajo čustvovanje, vedenje in miselne tokove. Znanstvene raziskave kažejo, da tiste skupine ljudi, ki zaužijejo največ rib, najredkeje obolevajo za depresijo. V deželah, kjer ljudje pojejo najmanj rib, je obolevanje za depresijo celo 60-krat pogostejše. Esencialne maščobne kisline imajo pomembno vlogo tudi v času nosečnosti, in to tako za nosečnico, saj pomagajo preprečevati poporodno depresijo, kot za razvoj zarodkovih možganov.

KAJ PA STARANJE?
S staranjem začnejo naši možgani slabše delovati in se zmanjševati, to pa vodi do slabljenja spomina in demence. Pomanjkanje maščobnih kislin omega-3 in omega-6 ta proces še poslabša. Nekatere raziskave kažejo, da je moč ta proces zaustaviti z vnašanjem dovolj velikih količin esencialnih maščob – tudi že pri razvitih stanjih demence, depresije, shizofrenije in sindroma kronične utrujenosti.

UŽIVAJTE JIH ČIM VEČ
Strokovnjaki svetujejo, da povečate uživanje živil, bogatih z maščobnimi kislinami omega-3, saj je na jedilniku povprečnega Evropejca že dovolj živil, ki vsebujejo kisline omega-6. Porušeno razmerje med maščobnimi kislinami omega-6, ki jih je v naši prehrani preveč, in kislinami omega-3, ki jih je premalo, je povezano z razširitvijo srčno-žilnih ter vnetnih in drugih obolenj. »Za zdravje človeka je pomembno pravilno razmerje med maščobnimi kislinami omega-6 in omega-3,« opozarja klinična dietetičarka Andreja Širca Čampa, »ki naj glede na priporočila ne bi preseglo razmerja 5 : 1. Neuravnoteženo razmerje med kislinami omega-3 in omega-6 lahko zaradi tekmovanja maščobnih kislin za skupni encimski sistem negativno vpliva na maščobno kislinsko sestavo rastočih tkiv, kot so možganske celice, živčevje in očesna mrežnica, in povečuje možnost nastanka ateroskleroze.«

KAJ IN KOLIKO?
Dobra novica je, da je dovolj maščobnih kislin moč dobiti že s pravo hrano. Poskrbite za sredozemski način prehranjevanja, uživajte veliko rib (tri porcije na teden je idealno, saj zagotovijo potrebe po EPA), določene vrste mesa in mlečnih izdelkov, pa tudi jajca, perutnina, večina rastlinskih olj in polnozrnati kruh pa zagotavljajo dovolj maščobnih kislin omega-6.

Kateri vitamini in minerali lahko pomagajo?

Da bo telo čim bolje sprejemalo maščobne kisline, potrebujete še dovolj …

• niacina, ki ga najdete v mislijih, perutnini, ribah in polnozrnatem kruhu,
• folne kisline iz zelenolistnate zelenjave, drobovine in oreškov,
• vitamina B6, s katerim so bogati orehi, soja, avokado in ribe,
• vitamina B12, ki ga je veliko v drobovini, ribah, jajcih in siru,
• vitamina C iz citrusov in zelenjave,
• selena, ki bogati brazilske oreške, lečo, polnozrnati kruh in jajca,
• cinka, ki ga je veliko v rdečem mesu, perutnini in fižolu,
• magnezija, s katerim se ponašajo oreški, polnozrnati kruh, semena in zelenolistnata zelenjava.


ŽIVILA, BOGATA Z MAŠČOBNIMI KISLINAMI OMEGA-3

• Mastne ribe, kot so losos, postrv, skuša, slanik, tuna in sardina.
• Semena, kot so konopljino, laneno in bučno, ter njihova olja.
• Orehi in orehovo olje.
• Jajca.
• Zelenjava z zelenimi listi, kot sta brokoli in zelje.
• Divjačina.


ŽIVILA, BOGATA Z MAŠČOBNIMI KISLINAMI OMEGA-6

• Rastlinska olja – olivno ali sončnično olje.
• Jajca.
• Meso goveda, ki se prehranjuje s senom, in izdelki iz mleka s senom pitanih krav.