Na spletni strani uporabljamo piškotke, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.  Vas zanima več?

  • stres-720x370.jpg

Trendi

V boj s stresom

Stres je postal redni spremljevalec našega vsakodnevnega življenja, ki se mu ni mogoče izogniti. In ker lahko v veliki meri načne naše zdravje, je, kot poudarjajo strokovnjaki, zelo pomembno, kako se soočamo z njim.

Svetovna zdravstvenega organizacija je že leta 1948 zdravje opredelila kot stanje popolne telesne, duševne in socialne blaginje, in ne le kot odsotnost bolezni. Povedano preprosto: za popolno zdravje ni dovolj le zdravo telo, nujno je tudi duševno ravnovesje – in prav to je tisto, kar je marsikdaj najteže doseči. Vprašajte se, kdaj ste se nazadnje počutili 100-odstotno pri močeh – tako telesno kot duševno? Večinoma je delovni in življenjski tempo tako hiter, da sploh ni časa za vprašanje, kako se počutimo. Zdravstveni podatki kažejo, da je kar 70 do 80 odstotkov vseh obiskov pri zdravniku povezanih z boleznimi, ki so posledica stresa.

Simptomi stresa
Kadar določen dogodek zaznamo kot težaven ali boleč – to je takrat, ko je stres izrazito negativen – naši možgani telesu sporočijo, naj se pripravi na nevarno situacijo. To reakcijo imenujemo boj ali beg, zaznamo pa jo kot pospešeno bitje srca, hitro dihanje, napete mišice, mrzle dlani in stopala, vznemirjen želodec in občutek strahu ali ogroženosti. Simptomi se razvijejo v nekaj minutah po stresnem dogodku in trajajo od nekaj ur do nekaj dni. Poleg začetnega stanja zbeganosti opazimo tudi zmanjšano pozornost. Sledi umikanje iz stresnih okoliščin ali huda vznemirjenost. V vsakdanjem življenju se ob težavah skoraj vedno sproži takšna reakcija – vendar pa se svojega odziva najpogosteje sploh ne zavedamo. Stres zato velja za tiho grožnjo zdravju, ki je poleg tega še pogosto slabo diagnosticirana. Navzven ga ne moremo prepoznati že na prvi pogled, lahko pa močno vpliva na naše telo.

Kaj ga sproži?
Tako kot lahko stres sprožijo pozitivni ali negativni dogodki, se lahko tudi odzovemo nanj različno – telesno, psihološko in vedenjsko. Čeprav je za normalno življenje nekaj stresa nujno potrebnega, pa težave nastanejo, ko je stresnih situacij preprosto preveč, so premočne ali predolgotrajne. V takih primerih lahko stres vodi do različnih težav, kot so prebavne motnje (čir, driska, zaprtost, izguba teka, pretirana ješčnost, zgaga, slabost, bruhanje) in motnje v delovanju srca in ožilja (visok krvni tlak, motnje srčnega utripa), pojavijo se lahko bolezni, kot so revmatoidni artritis, sladkorna bolezen, nekatera rakava obolenja in alergije, pestijo nas lahko mišični krči in bolečine v vratu in hrbtu, pogosti so prehladi in astma, pa tudi duševne motnje.

Proti stresu s hrano
Stresna stanja lahko omilimo tudi s preudarnim načinom prehranjevanja. Strokovnjaki svetujejo zmanjšanje vnosa sladkorja (izogibati se velja tudi obrokov in prigrizkov pozno zvečer, še posebej žit in sladic, ki nas prebudijo in napolnijo z energijo) in uživanje vlaknin (sadje, zelenjava, žita); stres namreč povzroča krče in zaprtje, vlaknine pa ohranjajo gibanje črevesja. Ste se kdaj vprašali, zakaj pred spanjem tako dobro dene kozarec toplega mleka? Skrivnost se skriva v aminokislini triptofanu, ki spodbuja nastajanje protistresnega hormona serotonina in med drugim deluje tudi uspavalno. Na jedilniku naj se znajdejo jedi iz živil, ki so bogata s triptofanom, kot so mleko, avokado, semena in oreščki (lan, sezam, mandlji, indijski oreščki), suhe marelice, brokoli, piščančje in puranje meso, ribe, jajca in špinača. Pripravite si na primer omleto s špinačo. Jajca in zelena zelenjava so tudi bogat vir vitaminov skupine B, ki so nujno potrebni za dobro delovanje živčnega sistema.
Kadar je v stresu, telo potrebuje tudi večje količine hranilnih snovi kot po navadi, slabša oziroma nepravilna prehrana pa lahko privede do pomanjkanja posameznih pomembnih snovi, na primer vitaminov A, C, E in B-kompleksa, mineralov kalcija, kalija, magnezija, natrija ter železa, aminokislin, esencialnih maščobnih kislin in antioksidantov. Izmed vitaminov med stresom najbolj 'trpi' antioksidant vitamin C, saj ga takrat telo izdatno porablja. Omeniti velja še nekatere spodbujevalce, ki so lahko vzrok stresa; to so kofein, alkohol, nikotin, sladkor, sol in maščobe.