Na spletni strani uporabljamo piškotke, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.  Vas zanima več?

  • zeliscni-vrticek-720x370.jpg

Dom

Zeliščni vrtiček

Zelišča in dišavnice niso le nepogrešljivi del vsakodnevne kulinarike, pač pa prava mala zakladnica zdravja in dobrega počutja. Če nimate vrta, si lahko zeleni vrtiček omislite kar v lončkih, posodah, koritih, škafih, celo v visečih cvetličnih košarah in svoja najljubša zelišča gojite na okenski polici ali na balkonu oziroma terasi. Morda ne bodo tako bujna kot tista na prostem, bodo pa zagotovo izboljšala vaš jedilnik. Veselo na delo!

Kaj posaditi in kako?

Preden se odločite, katera zelišča boste posejali v posodo, predvidite prostor, kje bo posoda sploh stala. Nekatera zelišča namreč najbolje uspevajo na soncu, drugim prija senčna ali polsenčna lega. Med zelišči, ki 'ljubijo' sonce, so majaron, bazilika, rožmarin, sivka, melisa in timijan, v zmerno senco postavite meto in peteršilj, senco pa za svojo rast zahteva kreša. Posadite lahko že kupljene sadike ali pa se odločite, da boste zeli vzgojili iz semen. Za začetek bo najbolje, če boste vsako rastlino posadili vsako v svoj lonček. Zelišča se med seboj razlikujejo tudi po trajanju. Bazilika je na primer enoletnica, peteršilj dvoletnica, trajnice pa so drobnjak, rožmarin, majaron in meta.

Za sajenje pripravite mešanico dobre vrtne zemlje in drobne mivke ali peska v razmerju 3 : 1. Toda posamezna zelišča imajo tudi precej specifične zahteve – timijanu in rožmarinu denimo ustrezajo suha in peščena tla, melisa pa ima raje bogato zemljo. Pred sajenjem dno posode prekrijte s črepinjami, z grobim peskom ali glinoporom, ki omogoča, da bo voda nemoteno odtekala. Zelišča je pametno saditi v glinene lončke, globoke vsaj 20 centimetrov. Ker glinene stene prepuščajo vlago, je manj možnosti, da bi bila zemlja preveč namočena, kar pogosto vodi do gnitja korenin. Je pa zelišča v glinenih loncih treba pogosteje zalivati, kot če bi jih posadili v plastične posode. Odlična izbira za balkone je tudi posoda, poimenovana jagodnik. Visoka je do pol metra, ob strani pa ima odprtine v obliki žepkov, kamor posadite različne rastline – ne le jagod, pač pa tudi zelišča in cvetje. V vsak 'žepek' posadite eno rastlino, na vrh lonca pa tri. Dišavnice zalivajte podnevi in po potrebi, najbolje s postano vodo. Lončke vsak dan nekoliko obrnite, da bodo stebla rasla pokončno.


Priljubljena zelišča

  • Majaron, ki odganja prehlad in bolečine v želodcu, se prilega mesnim, krompirjevim in zelenjavnim jedem.
  • Bazilika že stoletja velja za odganjalko depresivnega razpoloženja. Eno od najplemenitejših dišavnic dodajte jedem iz stročnic, prikuham, pečenkam, kuhanim in pečenim ribam, zelenjavnim juham in zeliščnim omakam.
  • Rožmarin, ki naj bi bistril um in spomin, odlično začini perutnino, jagnjetino ali divjačino, pa tudi najrazličnejše omake.
  • Pomirjujoča sivka se uporablja tudi v kulinariki. Mlade listne vršičke dodajte omakam, ribam in jagnjetini.
  • Meliso, mlado in svežo, dodajte divjačini, perutnini, solatam in zeliščnim omakam. Za pomiritev in ob prehladu si pripravite melisin čaj.
  • Timijan, ki se v zdravilstvu priporoča za lajšanje bolezni dihal in prebavil, je pri kuhanju vsestransko uporaben.
  • Pomirjujoč metin čaj je idealen napitek ob koncu dneva, z meto pa lahko nadevate potice in štruklje ali pa z njo začinite pasulj.
  • Peteršilj, ena najbolj priljubljenih dišavnic, ki vsebuje tudi izjemno veliko vitaminov (A, B1, B2, C, PP), se ponaša z zdravilnimi lastnostmi. V ljudskem zdravilstvu se uporablja za odvajanje vode, pomagal naj bi pri vnetju sečnega mehurja, pri izkašljevanju in pri preprečevanju vrenja v črevesju.
  • Kreša, bogata z vitamini, deluje proti spomladanski utrujenosti. Svežo krešo dodajte solatam in obloženim kruhkom.