Na spletni strani uporabljamo piškotke, da bi vam omogočili nemoteno in prijetno uporabniško izkušnjo. Z nadaljnjo uporabo te spletne strani se strinjate z našo politiko piškotkov.  Vas zanima več?

  • makrobiotika-720x370.jpg

Ideje

Makrobiotika na krožniku

Makrobiotika oziroma nauk o polnem življenju doživlja v zadnjem času svojo drugo renesanso. Temelječa na človekovi povezanosti z njegovim življenskim okoljem uči, kako pomembno na posameznika vplivajo hrana, ki jo je, in njegove življenske navade. Zato velja, da tisti, ki se odločijo za prehranjevanje po načelih makrobiotike, ne spremenijo le svojega jedilnika, pač pa tudi svoj pogled na svet.

Makrobiotika prav zares ni le način zdravega prehranjevanja. Že sam izraz grškega izvora pove, da je njen 'smisel' dolgo, polno življenje (makro pomeni velik, bios pa pomeni tisto, kar je povezano z življenjem). Pogledov na makrobiotiko je več – nekateri jo povezujejo z zdravim načinom hujšanja, za druge je način hitrega okrevanja po bolezni, tretji pa več pozornosti kot njenemu prehranskemu vidiku namenjajo njenemu celovitemu filozofskemu nauku. A kakorkoli že, makrobiotika temelji predvsem na prepričanju, da smo ljudje rezultat okolja, v katerem živimo, prav okolje pa je tisto, kar na nas vpliva ves čas. Okolje pri tem seveda pomeni vse, kar nas obdaja: to je tako hrana, ki jo uživamo, kot podnebje. Leta 1954 je smernice sodobne makrobiotike, ki sicer združuje več vzhodnjaških filozofij, razvil japonski filozof George Ohsawa, ki je pri osemnajstih prebolel takrat neozdravljivo bolezen tako, da je užival le naravno pridelana, polnovredna živila. Bolezen se, kot uči makrobiotika, pojavi takrat, ko človek ni v ravnovesju oziroma je ene snovi preveč ali druge premalo. Po tej filozofiji je bolezen naravni poskus, kako človeka vrniti v harmonično ravnovesje – z njim samim, naravo in družbo.

ZAVESTNO PREHRANJEVANJE

Osnovna načela makrobiotike so postavljena na temeljih starodavne vzhodnjaške tradicije, poimenovane tao. Gre za vedo, ki uči, da moramo ceniti vsak trenutek, v njej pa sta združeni tudi načeli jinga in janga. Jing in jang sta praenergiji, nasprotujoči si in dopolnjujoči se hkrati, ki tvorita vse pojave in sta navzoči v vsem, kar nas obdaja - od sončnega vzhoda do hrane, ki jo jemo. Jing je energija, ki povzroča širjenje, jang pa ustvarja krčenje oziroma zgoščevanje. Ko sta ti energiji v ravnovesju, nastane harmonična celota. Zahvaljujoč makrobiotiki dosežemo takšno ravnovesje s prehrano in spremembami življenjskega sloga.

Makrobiotika zagovarja zavestno prehranjevanje – da je torej med jedjo treba sedeti v mirnem okolju, hrano vedno dodobra in temeljito prežvečiti in se pri tem ne prenajedati. Pomembno je tudi, da med obrokom izpraznimo svoje misli in da se osredotočimo le na okus hrane in na sam proces žvečenja. Strokovnjaki začetnikom svetujejo nekajdnevni preizkus, pri katerem se zgoraj opisanega načina prehranjevanja držijo od tri do deset dni, pri tem pa opazujejo, kako se počutijo. A se s tem preizkus ne konča, pač pa se vnovič vrnejo k ustaljenemu načinu prehranjevanja – spotoma, celo stoje, s slabo prežvečenostjo in celo s prenajedanjem. Ko preizkusijo oba načina prehranjevanja, opazijo, da jim daje zavestno prehranjevanje občutek nadzora nad življenjem, skoraj zagotovo začutijo tudi večje notranje ravnovesje, okrepi pa se tudi njihov občutek hvaležnosti do vsega, kar ga obdaja.

MAKROBIOTIKA ZA VSAK DAN

Z vidika jinga in janga bi morali ljudje, kot živali oziroma energija jang, uživati nepredelano in polnovredno rastlinsko (jing) hrano. To pa pomeni, da bi moralo biti v naši prehrani veliko polnovrednih žit v zrnju – rjav riž, ječmen, kvinoja, oves in koruza, pa pšenica, prosena kaša, rž, ječmen in pira – zavzemala naj bi kar 50 do 60-odstotni delež; na ta način bi dosegli idealno ravnovesje med jingom in jangom. Sezonska zelenjava naj bi zavzemala 25 odstotkov prehrane (zelje, ohrovt, por, bučke, brokoli, buče, cvetača, repa, čebula …), suhe stročnice, denimo leča, čičerka in fižol, pa od 5 do 10 odstotkov. Hrana naj bo pripravljena na različne načine, a naj bo pridelana organsko, nekje v vaši okolici, ter naj bo prilagojena letnemu času. Če pa je hrana vendarle predelana, naj bo predelana z naravnimi metodami, kot je fermentiranje oziroma kisanje, pri tem pa priporočajo kislo zelje in kislo repo. Ne le, da bo takšno prehranjevanje, torej prehrana s polnovrednimi žiti in svežo zelenjavo, opazno izboljšalo vaše počutje, vse več nutricionističnih študij kaže, da blagodejno deluje tudi na zdravje.

Če vas skrbi, kako boste v svoj natrpani urnik zbasali še na prvi pogled precej zapleteno prehranjevanje v stilu makrobiotike, potem naj vam prišepnemo, da živila, ki jih potrebujete, najdete v vsaki malo bolje založeni prodajalni.