SPAR Slovenija in Zavod YouSea tudi letos začenjata čiščenje morskih travnikov: z dna morja že odstranjenih okoli 250 kilogramov odpadkov

 Ko se poleti odpravimo na slovensko obalo, morje običajno povezujemo s kopanjem, plovbo, druženjem in preživljanjem prostega časa ob vodi, redkeje pa pomislimo na življenje pod morsko gladino. Morski travniki so eden najpomembnejših in hkrati najbolj ogroženih ekosistemov slovenskega morja. V nasprotju s pogostim prepričanjem morske trave niso alge, temveč cvetnice, prilagojene življenju v morju. Na morskem dnu tvorijo prave travnike, ki imajo ključno vlogo pri ohranjanju zdravega morskega okolja. Proizvajajo kisik, vežejo ogljikov dioksid, stabilizirajo morsko dno ter zagotavljajo zavetje, prehranjevališča in območja za razmnoževanje številnim vrstam rib, rakov in drugih morskih organizmov.

Marsikdo jih med kopanjem ali sprehodom ob obali dojema kot nekaj nezaželenega, vendar so morski travniki v resnici znak zdravega in dobro ohranjenega morskega okolja. Brez njih bi bilo morskega življenja bistveno manj, obala pa bolj izpostavljena valovanju in eroziji. Morski travniki so tudi med najpomembnejšimi zavezniki v boju proti podnebnim spremembam in izgubi biotske raznovrstnosti. Žal sodijo tudi med najbolj ogrožene morske habitate.

 Nedavna mednarodna raziskava, pri kateri so sodelovali znanstveniki Morske biološke postaje Piran Nacionalnega inštituta za biologijo ter drugih raziskovalnih in naravovarstvenih ustanov iz Slovenije in Italije, je pokazala, da se morski travniki v severnem Jadranu v zadnjih letih hitro zmanjšujejo. V slovenskem morju se je razširjenost morske trave vrste Cymodocea nodosa zmanjšala za približno 30 odstotkov, na nekaterih območjih Tržaškega zaliva pa celo za skoraj 90 odstotkov. K temu prispevajo predvsem segrevanje morja, širjenje pristaniške in obalne infrastrukture, poglabljanje morskega dna, gradbeni posegi v obalni prostor ter drugi pritiski človekovih dejavnosti. Ker morska trava raste zelo počasi, le nekaj centimetrov na leto, lahko poškodbe, na primer zaradi uporabe vlečnih ribolovnih orodij, ostanejo vidne še desetletja, obnova travnikov pa je izjemno dolgotrajen proces. 

Poleg podnebnih sprememb morskim travnikom škodujejo tudi vsakodnevne aktivnosti na morju. Sidranje plovil na območjih travnikov lahko poškoduje koreninski sistem in izruva rastline, odpadki na morskem dnu pa lahko morsko travo prekrijejo in ji preprečijo dostop do sončne svetlobe, ki jo rastline potrebujejo za fotosintezo. Pomembno je tudi, da na plaži in plovilih dobro poskrbimo za lahke predmete, ki jih lahko veter odnese v morje ali pa nam po nesreči padejo v vodo. Tudi takšni predmeti lahko na morskem dnu prekrijejo morsko travo in povzročijo njeno propadanje. Posebej problematični so večji predmeti, kot so plahte, senčila, jadra, preproge, mreže, brisače in drugi materiali, ki lahko prekrijejo velike površine travnikov.

K ohranjanju morskih travnikov lahko prispeva prav vsak posameznik. Z odgovornim ravnanjem z odpadki, premišljenim sidranjem, skrbjo za svoje predmete in spoštovanjem naravnega okolja pomagamo ohranjati življenjski prostor številnih morskih vrst.

 K boljšemu razumevanju in ohranjanju morskih travnikov prispevata skupaj tudi Zavod YouSea in SPAR Slovenija, ki že tretje leto zapored izvajata podvodne čistilne akcije na območjih morskih travnikov. Prva letošnja čistilna akcija morskih travnikov je že za nami, pri čemer so potapljači iz morja odstranili približno 250 kilogramov odpadkov. Čeprav se količina morda ne zdi velika, je bil pomemben del najdenega materiala tekstil in lahki predmeti, ki ne prispevajo veliko k skupni teži odpadkov, lahko pa prekrijejo velike površine morskih travnikov in povzročijo njihovo propadanje. V okviru letošnjih aktivnosti za zaščito slovenskega morja bodo sledile še tri čistilne akcije morskih travnikov, spremljale pa jih bodo tudi ozaveščevalne aktivnosti in spodbujanje sodelovanja javnosti pri spremljanju stanja morskega okolja. S skupnimi prizadevanji želita organizatorja prispevati k ohranjanju morskih travnikov in spodbujati odgovoren odnos do morja, ki si ga vsi delimo.

Pomembno vlogo ima tudi spremljanje stanja v morju. Prek platforme Povezani za morje (www.zamorje.si) lahko posamezniki sporočajo svoja opažanja iz morskega okolja ter tako prispevajo dragocene podatke za raziskovanje in varstvo morja. Tak pristop Zavod YouSea razvija tudi v projektu Participativna znanost za mlade, s katerim mlade spodbuja k opazovanju morja, razumevanju sprememb v morskem okolju in aktivnejšemu sodelovanju pri njegovem varovanju.