Mleko skozi generacije: od tradicije do pestre sodobne izbire
Včasih iščemo pravo mleko za peno na kavi, drugič najboljšo izbiro za občutljiv želodec ali pa daljšo obstojnost. Mleko nas spremlja vse življenje – od prvih požirkov v otroštvu do priprave različnih jedi. Včasih so gospodinje iz mleka pripravljale od masla do skute. Danes ostaja pomemben vir hranil, a se njegova vloga spreminja, saj lahko izbiramo med številnimi vrstami mleka, ki se prilagajajo okusom pa tudi različnim potrebam.
Že tisočletja mleko uporabljamo tako za uživanje kot tudi za izdelavo raznolikih mlečnih izdelkov. Tako je skozi čas nastala paleta okusov in mlečnih dobrot, ki nas spremljajo še danes.
Fermentirano mleko naj bi neolitska ljudstva, ki so živela v Srednji Aziji, poznala že v času 10.000 let pred našim štetjem.
ZANIMIVOST: verjetno je kislo mleko nastalo po naključju, se kot fermentirano izkazalo za lažje prebavljivo in kot takšno tudi dlje obstojno.
Uživali so ga že 6000 let p. n. š. – po legendi je trgovec mleko shranil v živalski želodec, kjer so ga encimi spremenili v grudice – osnovo za sir.
ZANIMIVOST: Stari Rimljani so sir cenili kot priročno hrano za svoje vojake na dolgih osvajalskih pohodih.
Postopek priprave masla so Sumerci zapisali že okoli leta 2500 pred našim štetjem, verjetno pa so ga stara ljudstva poznala že veliko prej.
ZANIMIVOST: stare civilizacije so maslo cenile tako v prehrani kot tudi pri uporabi v kozmetiki in zdravilstvu.
Louis Pasteur je v 19. stoletju z metodo segrevanja poskrbel za bolj obstojno mleko in predvsem varnejše za uživanje kot sveže.
ZANIMIVOST: pasterizirano mleko so začeli bolj množično prodajati v 20. stoletju – pred tem je bilo mleko pogosto vir obolenj.
V 20. stoletju so z razvojem tehnologije mleku med predelavo odvzeli del maščobe in tako proizvedli posneto ali delno posneto mleko.
ZANIMIVOST: posneto mleko je pridobilo na pomenu z razvojem spoznanj o pomembni vlogi uravnotežene prehrane.
Že od 20. stoletja najdemo med ponudbo mleko z različnimi koristnimi dodatki – od vitaminov in kalcija do priljubljenih proteinov.
ZANIMIVOST: Že v 30. letih 20. stoletja je bilo v ZDA na voljo mleko z dodatkom vitamina D za preprečevanje rahitisa pri otrocih
V drugi polovici 20. stoletja so jogurtu prvič dodali izbrane probiotične kulture, ki so posebej koristne za črevesno mikrobioto in zdravje.
ZANIMIVOST: Probiotične bakterije morajo preživeti pot skozi želodec, zato dodajajo jogurtu posebej odporne seve.
KAJ POMENIJO OZNAKE NA EMBALAŽI?
Polnomastno, delno posneto ali posneto mleko: mleko se razlikuje glede na vsebnost maščobe, ki jo po predelavi ohranijo v mleku.
Sveže mleko: je najmanj obdelano mleko v prodaji in ohranja največ naravnega okusa, vendar ga je treba pred uporabo skuhati in hitro porabiti.
Pasterizirano mleko: s segrevanjem mleka pri temperaturi od 65 do 85 °C uničijo bakterije, vendar mora takšno mleko takoj na hladno.
Trajno mleko: mleko hitro segrejejo na visoki temperaturi z UHT oz. UVT metodo, tako ga lahko hranimo dolgo časa, prav tako ga ni treba kuhati.
Mleko brez laktoze: pri predelavi z encimom laktoze razgradijo laktozo oz. mlečni sladkor v mleku, da lahko v njem uživajo vsi.