Kmetija Vučko

S prijateljem od ideje do skupnih strojev

Čebulo Vučkovi pridelujejo na približno 13 hektarjih površin. Večinoma  se odločajo za rumeno čebulo, v manjših količinah pa tudi rdeče čebulo in šalotko. Za naravno ohranjanje rodovitnosti tal – torej za potrebe kolobarjenja – pa na njihovih poljih sejejo tudi koruzo, pšenico in ječmen, včasih še buče. Idejo, da se usmerijo tudi v pridelavo čebule, je pravzaprav »zasejal« Klemnov prijatelj Branko Sobočan, s katerim se po vseh teh letih še vedno podpirata in si pomagata. Skupaj se na razpisih potegujeta za različna sredstva, kar je v naši deželi še bolj edinstveno pa je to, da si delita kmetijske stroje, skladišče in pakirno linijo za čebulo. 

Namakalni sistem nujen za pridelek

Čebulo sejejo v začetku marca in začnejo z njiv pospravljati v začetku avgusta. S skladiščenjem v  ustreznih pogojih pa lahko ohranijo njeno kakovost še do konca zime. V času kaljenja in rasti so zemlja in rastline izpostavljeni vse bolj vročim vremenskim razmeram in tudi vse pogostejšim sušam. To seveda pomeni, da morajo na kmetiji Vučko vsa polja s čebulo namakati – brez lastnega namakalnega sistema in vode, ki je v teh krajih vse bolj dragocena, pridelka sploh ne bi bilo. 

Z motiko je še treba na polja

Tako pri setvi kot tudi pri spravilu čebule si seveda Vučkovi pomagajo z mehanizacijo. A enkrat na leto – pri okopavanju – gredo še vedno prek vseh vrst čebule na njivi z motiko v roki. Za pomoč pa tudi za spodbudo, je še kako dobrodošlo, da na domačiji po najboljših močeh pomagajo Klemnova žena Martina in tudi starša. Zgodba kmetije Vučko pa bo morda še dolgo tekla naprej, če bo kateri od treh sinov nekega dne prav tako želel kmetovati na širnih ravnicah ob reki Muri.