Kmetija Ramovž

Nekoč zelje za Trst, zdaj šparglji za slovenskega kupca

Ježica se je kot severno predmestje Ljubljane tako rekoč popolnoma zlila z Ljubljano – nekoč pa je bila vas. In v tiste stare čase segajo tudi korenine kmetije Ramovž. Kot pravi Milan, ki je kmetijo prevzel že pred več kot 30 leti, je že njegov pradedek vozil zelje v Trst. Še zdaj so po svojem tradicionalno pridelanem kislem zelju in repi poznani daleč naokoli, a vse bolj so cenjeni tudi zaradi spomladanske specialitete, ki smo jo pri nas skoraj na novo odkrili – to so domači šparglji. Leta 1999 so posadili prve, leta 2006 pa v Sparu prvič ponudili takrat še skromne količine pridelka. Zadovoljni s sodelovanjem so se odločili, da se usmerijo tudi v to izvrstno zelenjavo.

Povratek zelenega poganjka v kulinariko
Milan pove, da ga je v šparglje usmeril prijatelj – šele konec 80. let se je lahko dobilo prve sadike – in tako je začel tudi sam spoznavati pri nas takrat zapostavljeno zelenjavo. Danes pa šparglje Ramovževi pridelujejo na okoli 8 hektarjih, in če bi imeli možnosti za pridobitev dodatnih kmetijskih površin, bi obseg še povečali. Sadijo francoske sorte, ki so se izkazale za primerne in tudi zelo okusne. Pridelava pa je edinstvena in zahteva veliko potrpljenja: prvo leto gredo sadike v zemljo, odstranjuje se plevel in jeseni mulčijo; drugo leto so šparglji veliki okoli 1 meter in se še ne pobirajo, samo mehansko obdelujejo zemljo, da se ukorenijo; tretje leto začnejo pobirati – vendar največ 3 tedne; šele v četrtem letu nastopi prava sezona pobiranja in traja do 50 dni.

Pridelava prijazna okolju in ljudem
Običajno začnejo šparglje pobirati v začetku aprila, najprej tedensko, ko se temperatura dvigne nad 20 °C pa vsak dan, saj takrat poganjki zelo hitro rastejo. Seveda hitijo, da pridejo sveži šparglji čim prej z njive na krožnik ter ohranijo sočnost in hrustljavost. Sadike so rodne približno 10 let, nato pa je treba nasade pomladiti. Milanu je pridelava teh zelenih poganjkov ljuba tudi zato, ker ne potrebuje škropljenja, gnojenja pa zelo malo – pa še to več kot pol leta pred pobiranjem. Šparglji sicer imajo nekaj naravnih sovražnikov, med njimi pa je najbolj požrešen voluhar, ki lahko naredi veliko škode. Namakanje na kmetiji Ramovž ne pride v poštev, saj je zaradi vodovarstvenega območja zalivanje kmetijskih površin omejeno.

Čas se vrti in tako tudi življenje na kmetiji
Na kmetiji Ramovž so ponosni, da s predanim delom in izkušnjami lahko kupcem ponudijo lokalne pridelke odlične kakovosti in tako ohranjajo dolgo tradicijo kmetovanja tudi v zahtevnih sodobnih pogojih. Milan je še posebej vesel, ker mu je v vse večji meri v veliko pomoč sin David – na katerega, kot pravi, prelaga vse več obveznosti, pa seveda tudi znanja in spodbude za prihodnost.

Kmetija Ramovž

Nekoč zelje za Trst, zdaj šparglji za slovenskega kupca

Certifikati:

❇ Global G.A.P.

❇ Integrirana pridelava