Kako lahko vzamemo zdravje v svoje roke
Prehrana v športu
Večina ljudi ne zna ustrezno podpreti presnovnih zahtev telesne vadbe z ustreznimi energijskimi vnosi
Po pandemiji covida-19 so Evropejci obsedeni z rekreacijo in športom, poraba vseh vrst v sektorju športa – od nakupa športnih rekvizitov in storitev do športnih izkušenj – se pričakovano povečuje, ugotavlja Mastercardova raziskava Index ekonomije športa. Očitno vsi iščemo gradnike močnejšega imunskega sistema in s tem boljšega zdravja, da se bomo v prihodnjih valovih covida-19, ki gotovo pridejo, laže spopadali z virusi. Zgolj telesna aktivnost pa ne bo obrodila želenega sadu, če je ne bomo podprli z zdravim načinom prehranjevanja.
Omenjena raziskava, ki je vključila več kot 10.000 Evropejcev, vključno s Slovenci, zaznava najvišje rasti v športih, ki omogočajo omejevanje socialnih stikov (na primer kolesarjenje, golf in tenis). Sicer pa več kot polovica Evropejcev in skoraj tretjina Slovencev zdaj telovadi več kot pred pandemijo, več kot tretjina Evropejcev in 54 odstotkov Slovencev pa raje telovadi doma ali na prostem kot v telovadnici ali fitnesu. Zato ni presenetljivo, da je povečanje prodaje športnih izdelkov precej prehitelo povprečje potrošniške porabe v Evropi. V razcvetu je tudi športni turizem; tretjina vprašanih Evropejcev in polovica Slovencev se letos odpravlja na športne počitnice.
Dojemanje potreb po zdravem življenjskem slogu se med generacijami nekoliko razlikuje. Medtem ko mlajši iščejo pravo formulo za zdrav telesni in duševni razvoj, se starejši, predvsem tisti, ki so fizično aktivni, ukvarjajo z vprašanjem, kako ostati v dobri formi. Pri tem tehtajo zlasti dve spremenljivki: kakšno vrsto rekreacije oziroma kakšen šport izbrati glede na interese, sposobnosti in ambicije vsakega posameznika ter kako telo pri tem podpreti s pravilno prehrano.
Pogoste napake
Sogovornici smo vprašali, kakšne so najpogostejše napake rekreativcev v zvezi s hrano oziroma prehranjevanjem. Po mnenju Koširjeve je prva napaka, da ljudje zaupajo svetovalcem, ki svetujejo na podlagi hitrih tečajev in lastnih izkušenj, nimajo pa splošnega znanja o prehrani.
»Drugo je, da prehitro pričakujejo rezultate. Vsi imajo radi 14-dnevne, hitre diete. Ne morejo se sprijazniti s tem, da je način prehranjevanja nekaj, kar nas spremlja vse življenje. Ni nekaj, na kar greš za 14 dni, rešiš težave in potem nadaljuješ po starem. To ne gre. Rezultat diete je lahko zelo hiter, a tudi zelo kratkotrajen. Potem pride do jo-jo efekta in težave se stopnjujejo. Agresivne diete so večinoma zelo škodljive za telo, lahko ga močno izčrpajo, namesto da bi bile koristne.«
In tretjič, dodaja Alenka Košir, ljudje zaupajo ekstremnim dietam, ki izločajo široke skupine živil, bodisi ogljikove hidrate, maščobe, gluten brez diagnosticirane celiakije ali intolerance, mlečne izdelke, ker so nekje slišali, da so mlečni izdelki škodljivi … Takšen pristop k prehranjevanju je lahko problematičen. Če nekdo nečesa ne mara, to sicer lahko izloči, je pa dobro, da tem v primeru izločena pomembna hranila nadomesti z uživanjem drugih živil.
Nada Rotovnik Kozjek pa je navedla manjšo raziskavo o prehranskih strategijah rekreativnih športnikov, ki so jo pred leti opravili študenti medicine. Ugotovili so, da večina ne zna ustrezno podpreti presnovnih zahtev telesne vadbe z ustreznimi energijskimi vnosi. Pretiravajo z uporabo nepotrebnih prehranskih dopolnil in kljub vedenju, da diete in vadba ne gredo skupaj, jih približno četrtina prakticira posebne načine prehranjevanja. »To vodi v sindrom relativnega energijskega pomanjkanja (RED-S), ki se odraža v slabi vadbeni učinkovitosti in zaradi presnovnega stresa povzroča različne zdravstvene težave. Tako ima šport, ki je zelo pomemben v regulaciji presnove, namesto pozitivnih učinkov na zdravje učinke stresa,« je pojasnila Nada Rotovnik Kozjek.