Redno prehranjevanje

Raziskave o načinu prehranjevanja v Sloveniji kažejo, da se polovica prebivalcev prehranjuje zdravo, druga polovica pa uživa premalo dnevnih obrokov. Vnos zelenjave je preveč skromen, ritem prehranjevanja neustrezen, značilno je opuščanje zajtrka. Nezdrave prehranjevalne navade je opaziti pogosteje pri moških kot pri ženskah, pri mlajših odraslih ter pri osebah z nižjo izobrazbo ter slabšim socialno- ekonomskim statusom. Inštitut za nutricionistiko opozarja, da le tretjina odraslih prebivalcev Slovenije uživa sadje večkrat na dan, zelenjavo pa le slaba petina. Več kot polovica prebivalcev svojo hrano, potem ko jo poskusi, dosoli. Polovica prebivalcev trikrat na teden uživa suhomesnate izdelke in druge predelane mesnine. Petina odraslih ljudi uživa aromatizirane in gazirane brezalkoholne pijače trikrat na teden.

Avtorja publikacije Prehrana na delovnem mestu Rok Poličnik in Branislava Belović ugotavljata, da »čezmeren vnos hrane, čezmerno uživanje nasičenih in transnenasičenih maščob, sladkorja in sladkih živil ter sladkih pijač, čezmerno uživanje soli in slane hrane, prenizek vnos zelenjave in sadja vplivajo na pojav  bolezni srca in ožilja, različnih vrst raka, sladkorne bolezni tipa 2, na debelost in s tem posledično na oteženo gibanje, bolečine v kosteh in mišičju in podobno«.

Po njunem mnenju lahko s spremembami prehranjevalnih navad zelo hitro  dosežemo pozitivne učinke na zdravje: zdrave prehranske izbire, ki so za organizem manj obremenjujoče (manj maščob, sladkorja in soli ter več zelenjave in manjši obroki), vplivajo na to, da imamo več energije ali da se po zaužitem obroku ne počutimo zaspane in obremenjene, temveč odlično in vitalno. Zavedati se moramo, da zdrav način prehranjevanja dolgoročno izboljšuje naše zdravje, pojav morebitnih kroničnih bolezni pa pomakne v poznejše obdobje, omogoča boljši spanec in pomaga vzdrževati primerno
telesno težo.

Omenjeni viri kot eno večjih težav izpostavljajo neprimerno razporeditev obrokov čez dan. Smernice zdrave prehrane priporočajo uživanje od štiri do pet obrokov na dan. Najpomembnejši je zajtrk, z njim naj bi začeli dan, saj nas oskrbi z energijo za začetek dneva. Čez približno štiri ure naj bi si privoščili premostitveni obrok – malico, čez štiri ure pa večji obrok – kosilo. Večerja naj bo vsaj dve uri pred spanjem. Stanje je drugačno: le okoli 40 odstotkov odraslih prebivalcev zaužije vsaj tri obroke (če gledamo le zaposlene, je ta delež še manjši), slaba petina pa se zadovolji z zgolj enim obrokom na dan. Četrtina moških in petina žensk še vedno najpogosteje izpusti zajtrk, res pa je, da se v zadnjem desetletju ta obrok spet vrača, tudi med mladostniki (vsak dan jih zajtrkuje nekaj manj kot polovica).

Zakaj je bolje več obrokov, razporejenih čez dan? Ker imajo ljudje, ki redno zajtrkujejo, kosijo, malicajo in večerjajo, boljšo telesno presnovo in boljši občutek sitosti, manjša je možnost, da se bodo prenajedali. Vsebnost maščob in raven sladkorja v krvi sta nižja, tveganje za hranilno in energijsko podhranjenost pa manjše.

»Raziskave kažejo, da manjkajoči obroki povzročijo, da pri naslednjem obroku pojemo več in izberemo manj kakovostno hrano. Ob izpuščenem obroku telo izgubi energijo in jo z varovalnimi presnovnimi mehanizmi nadomesti s shranjevanjem vsega, kar pojemo pri naslednjem obroku. Z manjšimi obroki preprečujemo tudi hitre dvige krvnega sladkorja in s tem inzulina, ki vodijo odvečni sladkor do celic, kjer se shrani kot presežek v obliki maščob. Več majhnih obrokov obremeni trebušno slinavko precej manj, kot če bi enako količino hrane zaužili naenkrat. Če jemo večkrat po malem, mora trebušna slinavka proizvesti naenkrat precej manj inzulina, s tem pa preprečujemo inzulinski šok, ko nam presežek inzulina vliva potrebo po novi hrani. Redno uživanje vseh priporočenih obrokov tako dolgoročno prispeva k zdravju in dobremu počutju,« utemeljujejo omenjene smernice prehranski strokovnjaki na portalu Prehrana.si.