
S pravim oljem v kuhinji vse teče kot po maslu
Olje je vsestransko živilo, saj ga uporabljamo pri kuhanju, pečenju, cvrtju, peki slaščic, pripravi solat ali pa kot dodatek za bogatenje že pripravljenih jedi. Glede na surovino, iz katere nastane, poznamo številne vrste olja, v Sloveniji pa so med najbolj priljubljenimi zagotovo oljčno, sončnično in bučno olje – vsaj enega od njih prav gotovo najdemo v praktično vsaki slovenski kuhinji.
V prehrani uporabljamo olja, pridobljena iz različnih delov rastlin, večinoma iz njihovih semen in plodov. Jedilna rastlinska olja obogatijo okus jedi in vplivajo na teksturo, obenem pa predstavljajo pomemben del uravnotežene prehrane. Biološko gledano so bistvena predvsem za shranjevanje energije v telesu, poleg tega pa so tudi vir esencialnih maščobnih kislin. Slednje so nujne za delovanje človeškega telesa, ki jih ne more proizvesti samo, zato jih moramo zaužiti s hrano.

Pogled nazaj – brez ognja ni olja
Začetki pridelave rastlinskih olj so povezani z najzgodnejšim razvojem človeka in segajo več tisoč let nazaj – v čase, ko je človek začel uporabljati ogenj in provizorične peči, s pomočjo katerih je segreval za pridelavo olja primerne dele rastlin, ki so uspevale na njegovem geografskem območju. Oljčno olje, ki mu je že grški pesnik Homer nadel ime »tekoče zlato«, poznamo že več kot 5000 let in najverjetneje izvira iz dežel vzhodnega Sredozemlja. Razcvet je doživelo v času rimskega imperija, ko se je gojenje oljk razširilo po celotnem sredozemskem območju. Eden zgodnejših pridelkov, predelanih v olje, so bila tudi sezamova semena, ki jih je kot prva gojila indska civilizacija. Po navedbah starogrških piscev so sezam z namenom pridelave olja kasneje gojili tudi v starem Babilonu v Mezopotamiji. Na Kitajskem in Japonskem pa so že 2000 let pr. n. št. pridelovali sojino olje.

OLJA PO SVETOVNIH KUHINJAH
Pogosto lahko slišimo, da olje oz. maščoba jedem doda značilen okus. Zato ni naključje, da raznolike svetovne kuhinje poleg prepoznavnih začimb zaznamuje tudi uporaba zanje najbolj značilnih vrst olja.

Od solate do cvrenja – katero olje izbrati?
Pri izbiri olja je ključno vedeti, za kaj ga bomo uporabljali. Olja imajo namreč različno maščobno-kislinsko sestavo in vsebnost vitaminov, zato niso v enaki meri primerna za vse postopke priprave hrane.
Za pripravo hladnih jedi, kot so solate, prelivi, namazi in omake, so najprimernejša olja, ki imajo ugodno maščobno-kislinsko sestavo, na kar kaže predvsem visok delež nenasičenih maščobnih kislin. Takšna so npr. oljčno, bučno, laneno, orehovo, repično in konopljino olje. Številna hladno stiskana olja vsebujejo veliko vitamina E in drugih koristnih snovi, ki pa se ohranijo le v primeru, da niso toplotno obdelana. Olja z visoko vsebnostjo večkrat nenasičenih maščobnih kislin niso primerna za toplotno obdelavo, saj so bolj podvržena oksidaciji, oksidirane maščobe pa predstavljajo tveganje za zdravje.
Za ustrezno izbiro vrste olja je poleg njegove maščobno-kislinske sestave treba upoštevati tudi njegovo točko dimljenja. Gre za temperaturo, pri kateri se iz olja začne rahlo kaditi in pri kateri se v njem prične tvorba škodljivih snovi. Ključno je vedeti, da so za cvrenje, pečenje in druge postopke toplotne obdelave na visokih temperaturah primerna olja, ki imajo visoko točko dimljenja in lahko posledično prenesejo visoke temperature.


Znate pravilno ocvreti jedi?
Cvrenje je priprava jedi v veliki količini vroče maščobe. Postopek je primeren za meso, ribe, zelenjavo, gobe in različne vrste testa. Za cvrenje je najprimerneje uporabljati rafinirana olja z visoko vsebnostjo oleinske kisline, kot je npr. sončnično olje, izogibamo pa se cvrenju na nerafiniranih in hladno stiskanih oljih. Ocvrta hrana velja za nezdravo, zato si jo lahko privoščimo le poredko, takrat pa je vredno upoštevati spodnje nasvete:

Ali se olje lahko pokvari?
Če za med praviloma velja, da se ne more pokvariti, pa pri oljih ni tako. Rastlinska olja imajo različne roke trajanja, ki so odvisni od sestave, rafiniranosti in načina shranjevanja olja. Repično, sončnično in olivno olje bodo neodprta zdržala približno dve leti, po odprtju pa se bo njihov rok trajanja skrajšal na približno eno leto – pod pogojem, da so pravilno shranjena. Bolj občutljiva olja, kot je npr. koruzno, sezamovo olje in številna olja oreščkov imajo neodprta rok trajanja približno eno leto, ko jih odpremo, pa bodo ob pravilnem skladiščenju zdržala od štiri do devet mesecev. Ker obstaja večja verjetnost, da se ta olja hitro pokvarijo, je pomembno, da jih pred kuhanjem preizkusimo, da se izognemo neprijetnemu presenečenju.
Ali veste, kako ugotoviti, da je jedilno olje pokvarjeno?
Najočitnejši znak, da je olje pokvarjeno, je žarkost. Ta se kaže v močnem, neprijetnem vonju in grenkem, rahlo pekočem okusu. Pred uporabo je treba vedno preveriti, da olje ni žarko, saj uživanje takšnega olja lahko dolgoročno škoduje zdravju in zato ni priporočljivo. Za razliko od žarkosti pa motnost ali usedlina v olju, ki se lahko pojavita predvsem zaradi shranjevanja pri nižjih temperaturah, ne pomenita, da je olje pokvarjeno.
NASVET: Olje shranjujte v temnem in zmerno hladnem prostoru, najbolje v tesno zaprtih temnih steklenicah, ki ne smejo stati na kuhinjskem pultu, temveč v omari.
Odpadno jedilno olje je prepovedano mešati z drugimi odpadki ali ga odvajati v kanalizacijo, greznice ali neposredno v površinske vode, saj lahko pride do zamašitve odtočnih cevi ali pa do zelo visokega organskega onesnaženja. Odpadno olje moramo zato zbirati ločeno (npr. v posebni steklenici) in ob priliki oddati v zbirne centre ali pa predati v času akcije zbiranja nevarnih odpadkov na terenu.

Kako očistimo olje?
Medtem ko so olja lahko nadvse prijetno sredstvo za nego kože in las, pa kot madež na oblačilih predstavljajo pravo nočno moro. Vendar pa tudi za to obstaja rešitev! Eden izmed priljubljenih trikov, kako odstraniti masten madež, je, da ga posujemo s pecilnim praškom (ali pa sodo bikarbono), ki ga rahlo vtremo v umazan del oblačila, nato pa na njem pustimo približno 45 minut. Po tem času nanj nanesemo nekaj detergenta za pomivanje posode in ga zdrgnemo z zobno ščetko, ki smo jo pred tem namočili v alkoholni kis. Nazadnje oblačilo operemo v pralnem stroju in oljni madež bi moral izginiti!
Preverite izbor olj SPAROVIH blagovnih znamk!
Viri:
https://www.prehrana.si/zivila/rastlinska-olja
https://www.purti.net/history-of-cooking-oil/
https://www.herbalgram.org/resources/healthy-ingredients/sesame-oil/
https://en.wikipedia.org/wiki/Sesame_oil#History
https://www.prehrana.si/clanek/409-rastlinska-olja
https://extension.okstate.edu/fact-sheets/oil-and-oilseed-processing-ii.html
https://www.theculinarypro.com/new-page-2
http://www.gharanarestaurant.com/blog/indian-cuisine-cooking-oils
https://www.moskisvet.com/rubrika/v_formi/za-ekstremne-gurmane.html
https://www.mordorintelligence.com/industry-reports/south-america-vegetable-oil-market
https://www.sidmartinbio.org/what-cooking-oil-is-used-in-mexico/
https://www.mordorintelligence.com/industry-reports/europe-vegetable-oil-market
https://www.gov.si/teme/oljkarstvo/
https://www.viva.si/Zdrav-na%C4%8Din-prehrane/12684/Ni-vsako-olje-za-cvrtje
https://www.holar.com.tw/blog/what-are-the-uses-for-different-edible-oils-when-cooking/
https://okusno.je/kuhinje-sveta/osnovna-pravila-cvrenja.html
https://www.simbio.si/novice-vsebina/kam-z-odpadnim-jedilnim-oljem-167
https://sl.wikipedia.org/wiki/Cvrenje
https://www.canitgobad.net/can-cooking-oil-go-bad/
https://www.gorenjske-lekarne.si/svetovanje-clanek/rastlinska-olja--darilo-narave-nasi-kozi
https://www.zadovoljna.si/lepota/koza/olja-za-nego-obraza-katero-je-najboljse-za-vas-tip-koze.html