
10 odličnih vinskih regij
Vino z užitkom pijemo ljudje po vsem svetu, prideluje pa ga le 90 držav. Vinska trta namreč večinoma uspeva med 30. in 50. vzporednikom severne in južne poloble v regijah z milimi zimami in toplimi poletji. Nanjo vplivajo različni dejavniki, kot so sestava prsti, sonce, veter in dež ter količina vode, ki se je grozdje naužije iz tal. Lahkotnejša vina trpkejših okusov praviloma prihajajo iz višjih leg ali območij, ki so bližje zemeljskima tečajema, krepkejša vina bogatih sadnih arom pa so doma v toplih sončnih krajih. Vsaka regija ima svoje značilne sorte vina, zato se pri izbiri lahko ravnamo tudi po znanju geografije. Pa ga malce osvežimo.
Španija
Ostanki grozdnih pečk iz obdobja okoli 4000 let pred našim štetjem dokazujejo, da so predniki Špancev gojili trto precej prej, kot so Feničani začeli na veliko trgovati s svojim vinom. S tehnikami, ki jih je iz Kartagine prinesel slavni vladar Hanibal, se je vinogradništvo že v času rimskega imperija razvilo v pravo industrijo. Danes je Španija znana po polnih sadnih vinih z značilnimi glinenimi podtoni. Tamkajšnji vinarji zase pravijo, da vin ne proizvajajo, ampak jih negujejo, s čimer želijo poudariti, da samo uporabljajo to, kar jim nakloni narava. Najbolj znana španska vina so šeri, cava, garnacha in verdejo.

Združene države Amerike
Sloves ameriških vin se je šele v zadnjih desetletjih razširil po svetu, kar pa ne pomeni, da na novi celini niso že prej poznali vinske trte. Vikingi, ki so pripluli tu mimo, so te kraje zgovorno poimenovali Vinland, prvo vino pa je iz sodov blizu današnje Floride začelo teči že kmalu po Kolumbovem odkritju napačne Indije. Kalifornijska vina, med katerimi izstopajo chardonnay, cabernet sauvignon, merlot, modri pinot in zinfandel, danes uživajo podoben ugled kot francoska, severovzhod ZDA pa je najbolj znan po avtohtonih hibridnih sortah concord in niagara, ki preživita tudi zelo mrzle zime.

Avstralija
V enem največjih vinorodnih okolišev letno dozori približno 1,2 milijarde litrov vina, od katerih 800 milijonov litrov odpotuje na mize široko po svetu. Vinarstvo je v Avstraliji pravzaprav zelo pomembna gospodarska panoga, saj zaposluje veliko ljudi, privablja ogromno turistov in znatno prispeva v državni proračun. Trte sort širaz, pinot noir, cabernet sauvignon, merlot in chardonnay večinoma zorijo na južnem delu celine z milejšim podnebjem, vina, ki nastajajo iz njih, pa na mednarodnih vinskih sejmih in tekmovanjih dobivajo najvišja priznanja za kakovost.

Hrvaška
Milo kontinentalno podnebje v notranjosti Hrvaške ter topla in vetrovna mediteranska klima ob obali sta pravi raj za gojenje vinske trte. To so vedeli že starodavni Iliri, ki so dolgo pred Rimljani tu začeli iz grozdja stiskati žlahtni sok. Ni lepše podobe od valovitih slavonskih gričev, na katerih uspeva graševina, ki daje lahkotna, osvežilna in rahlo aromatična vina. No, morda se jim lahko ob bok postavijo čudoviti dalmatinski vinogradi z avtohtonimi sortami plavac, žilavka, pošip, parč in maraština. Hrvati vino najraje uživajo ob dobri hrani, brez pomislekov pa ga mešajo tudi z mineralno vodo v gemišt ali navadno vodo v bevando.

Slovenija
Morda je res majhna srednjeevropska država, a v njej pridelamo nekje med 800.000 in 900.000 hektolitri vina letno. Mozaik naših pokrajin, ki ga sestavljajo morje, gore, griči in ravnice, vpliva tudi na vina, ki se med seboj kar precej razlikujejo. V vinorodni deželi Podravje na severovzhodu države uspevajo sorte sauvignon, renski rizling, sivi pinot, rumeni muškat, traminec, chardonnay in avtohtoni šipon, Gornja Radgona pa slovi tudi po 150-letni tradiciji izdelave penin. Naša najmanjša vinorodna dežela Posavje je znana po modri frankinji in dolenjskem cvičku, mlajši vinarji pa v hladnejšem podnebju vidijo odlične razmere za pridelavo penečih vin iz avtohtone žametovke in rumenega plavca. Kras, Vipavska dolina in Goriška brda skupaj sestavljajo vinorodno deželo Primorsko, kjer so doma najbolj znani slovenski vinarji. Brici tu gojijo rebulo, chardonnay, merlot in cabernete, vipavska burja boža pinelo, zelen in malvazijo, ob obali pa nazdravljajo s teranom, pridelanim iz refoška, ki raste iz terre rosse, zemlje, bogate z železom.
