SPAR vinoteka, Genialni spoji vina in jedi

10 odličnih vinskih regij

Vino z užitkom pijemo ljudje po vsem svetu, prideluje pa ga le 90 držav. Vinska trta namreč večinoma uspeva med 30. in 50. vzporednikom severne in južne poloble v regijah z milimi zimami in toplimi poletji. Nanjo vplivajo različni dejavniki, kot so sestava prsti, sonce, veter in dež ter količina vode, ki se je grozdje naužije iz tal. Lahkotnejša vina trpkejših okusov praviloma prihajajo iz višjih leg ali območij, ki so bližje zemeljskima tečajema, krepkejša vina bogatih sadnih arom pa so doma v toplih sončnih krajih. Vsaka regija ima svoje značilne sorte vina, zato se pri izbiri lahko ravnamo tudi po znanju geografije. Pa ga malce osvežimo.   

SPAR Vinoteka - 10 odličnih vinskih regij - Italija

Italija

Naša soseda letno pridela približno 48,3 milijona hektolitrov vina, kar je 19 odstotkov vse svetovne proizvodnje. Saj ni čudno, ko pa trta odlično uspeva praktično po vsem Apeninskem polotoku, kar so s pridom izkoriščali že Etruščani, Feničani in stari Rimljani. Veliko italijanskih vinarjev pravzaprav vino še danes prideluje po zelo starih metodah, ki se prenašajo iz roda v rod. Italija je razdeljena na 20 vinorodnih okolišev, največ vina pa pridelajo v Toskani, Piemontu, Lombardiji in Benečiji. Po vsem svetu slovijo vrhunska italijanska vina barolo, barbaresco in brunello di Montalcino, poleg teh pa so izjemno priljubljeni še chianti, prosecco, montepulciano, amarone in sivi pinot.  

Španija

Ostanki grozdnih pečk iz obdobja okoli 4000 let pred našim štetjem dokazujejo, da so predniki Špancev gojili trto precej prej, kot so Feničani začeli na veliko trgovati s svojim vinom. S tehnikami, ki jih je iz Kartagine prinesel slavni vladar Hanibal, se je vinogradništvo že v času rimskega imperija razvilo v pravo industrijo. Danes je Španija znana po polnih sadnih vinih z značilnimi glinenimi podtoni. Tamkajšnji vinarji zase pravijo, da vin ne proizvajajo, ampak jih negujejo, s čimer želijo poudariti, da samo uporabljajo to, kar jim nakloni narava. Najbolj znana španska vina so šeri, cava, garnacha in verdejo.  

SPAR Vinoteka - 10 odličnih vinskih regij - Španija
SPAR Vinoteka - 10 odličnih vinskih regij - Francija

Francija

Po količini pridelanega vina je Francija res tretja na svetu, po ugledu pa verjetno že s svojimi šampanjci prekaša vse druge tekmice. Vrhunsko kakovost svojih vin zagotavlja s številnimi ukrepi za spodbujanje vinogradništva, ki je ena najpomembnejših gospodarskih panog v državi, in zelo strogim nadzorom geografskega porekla. Francozi so namreč glede vina zagreti lokalpatrioti, saj se tudi vinske sorte razlikujejo od pokrajine do pokrajine. Cabernet sauvignon izvira iz Bordeauxa, syrah iz Porenja, chardonnay gojijo v Burgundiji in Šampanji, sauvignon blanc pa ob Loari. 

Združene države Amerike

Sloves ameriških vin se je šele v zadnjih desetletjih razširil po svetu, kar pa ne pomeni, da na novi celini niso že prej poznali vinske trte. Vikingi, ki so pripluli tu mimo, so te kraje zgovorno poimenovali Vinland, prvo vino pa je iz sodov blizu današnje Floride začelo teči že kmalu po Kolumbovem odkritju napačne Indije. Kalifornijska vina, med katerimi izstopajo chardonnay, cabernet sauvignon, merlot, modri pinot in zinfandel, danes uživajo podoben ugled kot francoska, severovzhod ZDA pa je najbolj znan po avtohtonih hibridnih sortah concord in niagara, ki preživita tudi zelo mrzle zime.   

SPAR Vinoteka - 10 odličnih vinskih regij - Amerika
SPAR Vinoteka - 10 odličnih vinskih regij - Čile

Čile

Tudi Čile ima dolgo zgodovino vinogradništva, saj so vinsko trto tam v 16. stoletju začeli saditi španski osvajalci konkvistadorji. Konec 20. stoletja so francoski priseljenci resneje zastavili vinarstvo in sprožili pravo revolucijo na mednarodnih trgih. Višja kakovost je prinesla več povpraševanja po izvrstnih čilskih vinih in tako danes tudi Slovenci poznamo nekatere njihove najbolj uveljavljene znamke. Iz obalnega pasu Čila prihajajo rahlo slana in citrusna bela vina sort chardonnay in sauvignon ter sočen modri pinot, notranjost dežele in Andi pa slovijo po aromatičnih rdečih vinih sort syrah, cabernet sauvignon, merlot in carmenere.

Avstralija

V enem največjih vinorodnih okolišev letno dozori približno 1,2 milijarde litrov vina, od katerih 800 milijonov litrov odpotuje na mize široko po svetu. Vinarstvo je v Avstraliji pravzaprav zelo pomembna gospodarska panoga, saj zaposluje veliko ljudi, privablja ogromno turistov in znatno prispeva v državni proračun. Trte sort širaz, pinot noir, cabernet sauvignon, merlot in chardonnay večinoma zorijo na južnem delu celine z milejšim podnebjem, vina, ki nastajajo iz njih, pa na mednarodnih vinskih sejmih in tekmovanjih dobivajo najvišja priznanja za kakovost.  

SPAR Vinoteka - 10 odličnih vinskih regij - Avstralija
SPAR Vinoteka - 10 odličnih vinskih regij - Madžarska

Madžarska

Poleg grščine in baskovščine je madžarščina edini evropski jezik, v katerem izraz za vino ne izvira iz latinščine. Beseda bor (vino) namreč izhaja iz starodavnega perzijskega jezika. Tudi veliko grozdnih sort, kot so királyleányka, kadarka in kekfrankos, je lokalnega porekla, nekatere imajo izvor še v časih rimskega imperija, ko je bila tu vinorodna pokrajina Panonija. Najbolj znano in priljubljeno madžarsko vino pa je tokaj, pridelano iz grozdov, okuženih s plemenito plesnijo botritis. Francoski kralj Ludvik XIV. je zanj rekel, da je to vino kraljev in kralj vin. 

Hrvaška

Milo kontinentalno podnebje v notranjosti Hrvaške ter topla in vetrovna mediteranska klima ob obali sta pravi raj za gojenje vinske trte. To so vedeli že starodavni Iliri, ki so dolgo pred Rimljani tu začeli iz grozdja stiskati žlahtni sok. Ni lepše podobe od valovitih slavonskih gričev, na katerih uspeva graševina, ki daje lahkotna, osvežilna in rahlo aromatična vina. No, morda se jim lahko ob bok postavijo čudoviti dalmatinski vinogradi z avtohtonimi sortami plavac, žilavka, pošip, parč in maraština. Hrvati vino najraje uživajo ob dobri hrani, brez pomislekov pa ga mešajo tudi z mineralno vodo v gemišt ali navadno vodo v bevando.   

SPAR Vinoteka - 10 odličnih vinskih regij - Hrvaška
SPAR Vinoteka - 10 odličnih vinskih regij - Črna gora

Črna gora

Nič nenavadnega ni, da so črnogorska vina tako žlahtna, če pa uspevajo ob tako lepih razgledih na modro morje ali Skadrsko jezero. Vinarstvo ima tu že stoletja svoj dom, saj so arheologi našli starodavne ilirske grobnice, okrašene z motivi trte in kulta boga Dioniza. Črnogorci so zelo ponosni na svojo tradicijo, v katero spada tudi avtohtona vinska sorta vranac, čeprav njene korenine še niso povsem pojasnjene. Predstavlja kar 70 odstotkov vsega pridelanega grozdja, iz katerega nastane žlahtno rdeče vino z jagodnimi aromami.

Slovenija

Morda je res majhna srednjeevropska država, a v njej pridelamo nekje med 800.000 in 900.000 hektolitri vina letno. Mozaik naših pokrajin, ki ga sestavljajo morje, gore, griči in ravnice, vpliva tudi na vina, ki se med seboj kar precej razlikujejo. V vinorodni deželi Podravje na severovzhodu države uspevajo sorte sauvignon, renski rizling, sivi pinot, rumeni muškat, traminec, chardonnay in avtohtoni šipon, Gornja Radgona pa slovi tudi po 150-letni tradiciji izdelave penin. Naša najmanjša vinorodna dežela Posavje je znana po modri frankinji in dolenjskem cvičku, mlajši vinarji pa v hladnejšem podnebju vidijo odlične razmere za pridelavo penečih vin iz avtohtone žametovke in rumenega plavca. Kras, Vipavska dolina in Goriška brda skupaj sestavljajo vinorodno deželo Primorsko, kjer so doma najbolj znani slovenski vinarji. Brici tu gojijo rebulo, chardonnay, merlot in cabernete, vipavska burja boža pinelo, zelen in malvazijo, ob obali pa nazdravljajo s teranom, pridelanim iz refoška, ki raste iz terre rosse, zemlje, bogate z železom.   

SPAR Vinoteka - 10 odličnih vinskih regij - Slovenija
SPAR Vinoteka
SPAR Vinoteka

Vino za k večerji, vino za praznik, hišno vino za vsak dan, pa bolj posebno vino za izjemne ljudi in izvirne jedi. Prebrskajte široko ponudbo svetovnih in domačih vin, raziskujte in odkrijte kaj novega. Pri izbiri si pomagajte z napotki Sparovega someljeja.

SPAR Vinoteka - Martinovo nam da novo vino
Martinovo nam da novo vino

Slovenci smo eden od evropskih narodov z najdaljšo vinarsko tradicijo, zato je martinovanje pri nas še vedno zelo živ praznik. Morda pa niste vedeli, da ni povezano le z vinom, ampak ima precej globlji pomen, ki izvira iz starih poganskih običajev. 

Več vem, bolje jem

Več vem, bolje jem – zmagovalna pot do uravnotežene prehrane … in SUPER NAGRAD! Sodeluj v tedenskih kvizih in osvoji kolo Merida, kolesarski dres Bahrain Victorious ali druge tedenske nagrade.

Sodeluj >>