SPAR vinoteka, Genialni spoji vina in jedi

Od suhih do sladkih vin

Zanimivo je opazovati, kako ljudje, ki se malce bolj poglobijo v svet vin, slej ko prej spremenijo nekatera stališča in okuse, ki so se prej zdeli skoraj zakoreninjeni. Eno takšnih je naš odnos do sladkih vin. Nanje pada nekakšna senca suhih vin, ki naj bi bila bolj resna in kakovostna, kar pa je seveda svetlobna leta daleč od dejstev. Presenetilo bi vas, koliko izjemnih vrhunskih vin je pravzaprav sladkih. Da bi ovrgli te mite, smo vam pripravili kratek vodnik po vsebnosti sladkorja v vinu.  

SPAR Vinoteka, Od suhih do sladkih vin

Vsa vina so narejena iz grozdja, to pa seveda vsebuje naravne sadne sladkorje. Ti sladkorji se med fermentacijo pretvorijo v alkohol. Sladkor, ki ga kvasovke v tem procesu ne porabijo, imenujemo nepovreti sladkor (označujemo ga s kratico RS – residual sugar), od njegove količine pa je odvisno, kako sladko je vino. Dlje ko traja fermentacija, manj sladkorja ostane v vinu. Da bi dobili slajše vino, vinarji fermentacijo predčasno ustavijo s filtriranjem ali podhlajevanjem mošta, kar onesposobi kvasovke, ali pa s poznimi trgatvami, sušenjem in plemenito plesnijo botritis dehidrirajo grozdje ter mu še pred alkoholnim vrenjem povečajo delež sladkorja.   

Glede na vsebnost nepovretega sladkorja vina razvrščamo v štiri glavne kategorije sladkosti:

suha vina vsebujejo do 9 gramov nepovretega sladkorja na liter;

polsuha vina vsebujejo od 10 do 18 gramov nepovretega sladkorja na liter;

polsladka vina vsebujejo od 19 do 45 gramov nepovretega sladkorja na liter;

sladka vina vsebujejo 50 ali več gramov nepovretega sladkorja na liter.

SPAR Vinoteka, Od suhih do sladkih vin

Sladkor pa ni edini dejavnik, ki vinu daje sladek okus. Pri tem imajo svojo besedo še kislost, vsebnost alkohola, tanini in celo hrastovi sodi, ki dajejo vinu značilen karamelni priokus. Tako sploh ni nujno, da je vino, ki se vam v ustih zdi sladko, tudi dejansko tako. Naredite požirek, nato pa si obliznite ustnice. Če so rahlo sladke ali lepljive, je v vinu zares ostanek nepovretega sladkorja.   

Barva vina nam še ničesar ne pove o njegovi sladkosti. Cabernet sauvignon, pinot noir, syrah in merlot so suha rdeča vina, če pa bi poskusili kaj slajšega, posezite po portovcu. Med belimi vini so suha sauvignon blanc, pinot gris in chardonnay, slajše, a še ne desertno vino pa je rizling. 

Pri vinu je tako kot pri drugih rečeh dobro biti radoveden. Svojega okusa ne omejite prehitro, ampak raziskujte ter poskusite čim več različnih sort in različic. Vsako vino lahko zablesti, če mu le daste pravo priložnost. Tako kot mi, ljudje.   

SPAR Vinoteka
SPAR Vinoteka

Vino za k večerji, vino za praznik, hišno vino za vsak dan, pa bolj posebno vino za izjemne ljudi in izvirne jedi. Prebrskajte široko ponudbo svetovnih in domačih vin, raziskujte in odkrijte kaj novega. Pri izbiri si pomagajte z napotki Sparovega someljeja.

SPAR Vinoteka, Bližnjica do znanja o vinu
Bližnjica do znanja o vinu

Razodeli vam bomo nekaj enostavnih trikov, ki vam bodo pomagali ohraniti mirno kri med vsemi podrobnostmi, ki naj bi jih človek vedel, da si lahko naroči kozarec izvrstnega vina.

Več vem, bolje jem

Več vem, bolje jem – zmagovalna pot do uravnotežene prehrane … in SUPER NAGRAD! Sodeluj v tedenskih kvizih in osvoji kolo Merida, kolesarski dres Bahrain Victorious ali druge tedenske nagrade.

Sodeluj >>