Slovenske vinske klasike

Mošt je sveže iztisnjen grozdni sok, ki se še ni povsem fermentiral v vino. Je prvi jesenski okus, saj nastane takoj po trgatvi, ko se grozdje preša in sok prehaja v vino. Čeprav še ni alkoholna pijača, vsebuje naravne sladkorje in encime iz grozdja, ki so ključni za nadaljnji proces fermentacije. Ta sladkost in sadne arome ponujajo vpogled v kakovost grozdja in prihodnji letnik vina. Mošt je osvežilna naravna pijača, ki se tradicionalno uživa jeseni, ko vinogradniki zaključujejo trgatev.

Ko se mošt spremeni v vino, fermentacija razvije bolj kompleksne zaznave, zaradi česar vino postane bogatejše. Vina, še posebej mlada, pogosto izstopajo po svoji svežini, živahnih sadnih aromah in harmoničnih okusih. Te lastnosti so idealne za jesenske sezonske jedi, saj vina lepo dopolnijo bogate okuse, ki so značilni za to obdobje. Poglejte, kaj za še boljši gastronomski uvod v jesen priporoča naš somelje.  

Kaj so oranžna vina?

Oranžna vina so pravzaprav bela vina, pridelana s tehniko rdečih vin. Iztisnjeni sok belega grozdja pustijo dlje časa v stiku z lupino grozdnih jagod, kar oranžnim vinom daje značilno jantarno barvo. Daljša maceracija jim doda nove lastnosti, zrelejšo aromatiko in globlji okus.

Za začetek naj pojasnimo, da poimenovanje vin z besedo »oranžna« marsikateremu poznavalcu ne ustreza. Primerneje bi bilo, če bi o teh vinih govorili kot o jantarnih. Izraz oranžna vina je namreč nastal v angleško govorečih deželah, kjer so se prvič srečali s tem slogom vin. Zanimivo je tudi, da marsikateri Anglež, ko se omeni »orange wine«, pomisli, da gre za vino iz pomaranč.

Zakaj so oranžna vina posebna?

Posebnost oranžnih vin je v tem, da se pogostokrat pridelujejo z minimalnimi posegi, brez enoloških sredstev in s poudarkom na naravni fermentaciji. To pomeni, da vino izraža pristnost in terroir območja, kjer je bilo grozdje pridelano. Arome teh vin so bogatejše, pogosto spominjajo na suho sadje, začimbe in oreščke, v okusu pa lahko marsikdaj zaznamo tanin.

Zgodovina oranžnih vin

Oranžna vina niso nova iznajdba, ampak imajo zelo dolgo tradicijo. Prvič so jih pridelovali že pred tisočletji, zlasti v Gruziji, kjer je bil postopek pridelave v glinenih amforah običajen. Ta starodavna metoda je danes ponovno oživela in pritegnila sodobne vinarje.

V sodobni zgodovini pa Vipavska dolina in Goriška brda veljajo za neuradni središči pridelave takih vin.

Zakaj so oranžna vina priljubljena?

V zadnjem desetletju so oranžna vina med vinoljubci postala pravi trend. Njihova edinstvena barva, bogat okus in naravni način pridelave so navdušili tiste, ki iščejo nekaj drugačnega in posebnega. Zaradi svoje robustnosti in večplastnosti se oranžna vina odlično podajo k raznovrstnim jedem.

Oranžna vina pri nas

Oranžna vina imajo v Sloveniji dolgo tradicijo, zlasti v Vipavski dolini, kjer je njihova pridelava zelo razširjena. Ena najpogostejših sort za oranžna vina je rebula, ki je cenjena zaradi njene sposobnosti zorenja. Med naše najbolj znane pridelovalce tovrstnih vin spadajo Guerila, Kabaj, Mlečnik, Fon, Zorjan, Šuman, Klinec, Rojac, njihovi vinski junaki pa so prepoznani po globini okusa in naravnem, minimalističnem pristopu k vinogradništvu.

Praznik vina in svetega Martina

Martinovo praznujemo vsako leto 11. novembra, ko se mošt uradno spremeni v vino. Ta dan je v Sloveniji pomemben vinogradniški praznik, ki ga spremljajo tradicionalne pojedine in praznovanja.

Sveti Martin, ki je zavetnik vinogradnikov, je poznan po legendi, po kateri je kot rimski vojak srečal berača in mu odrezal polovico svojega plašča, da bi ga ogrel. Po tem dejanju se je spreobrnil v kristjana in kasneje postal škof. Legenda pravi, da je sveti Martin tudi tisti, ki simbolično krsti mošt, da postane vino.

Martinovo je torej čas veselja, druženja in uživanja ob kozarcu dobrega slovenskega vina.

Vina in hrana, ki spremljajo martinovo

Martinovo ni le praznik vina, temveč tudi bogate kulinarike. Najpogosteje se na praznični mizi znajdejo pečena gos, mladi krompir in rdeče zelje. Te jedi so značilne za praznovanja, saj njihova polnost in mastnost zahtevata vina, ki prinesejo svežino in uravnotežijo okuse.

K tem jedem se odlično prilegata modra frankinja s svojimi sadnimi notami in prijetno kislino ter cviček, ki s svojo lahkostjo nevtralizira bogate okuse. Za ljubitelje bolj strukturiranih vin pa je odlična izbira merlot s Primorske.