VSAKO VINO IMA SVOJ KARAKTER

Na edinstven okus vina vpliva pet osnovnih značilnosti, ki določajo njegov karakter: sladkost, kislost, tanini, alkohol in telo. Omenjene lastnosti nam med drugim pomagajo prepoznati različna vina in povezati podobna med seboj.

Kislost vina je pomembna lastnost, ki zastopa oster ali kisel okus vina ter določa zaznavanje svežine v njem. Večina vin ima pH vrednost med 3 in 4, pri čemer nižja vrednost pomeni bolj kisel okus – slednjega v ustih zaznamo po tem, da sproži izločanje sline. Za primerjavo: beli kis ima običajno pH 2,5, voda pa nevtralen pH 7.

Na kislost vina med drugim vpliva tudi podnebje, v katerem raste vinska trta. Grozdje namreč z dozorevanjem postaja vse manj kislo, zato v hladnejšem podnebju, kjer težje dozori, nastajajo bolj kisla vina.

Zanimivost: V vinu ste zagotovo že kdaj opazili majhne trdne drobce, ki se vrtijo pri dnu ali se držijo spodnje strani plute. To so povsem neškodljivi kristali vinske kisline.  

Alkohol igra pomembno vlogo pri zaznavanju arom vina, ki z njegovo pomočjo potujejo do našega nosu, hkrati pa vinu doda viskoznost in telo. Vina z višjo vsebnostjo alkohola imajo bolj izrazit in masten okus.

Alkohol v vinu nastane med procesom fermentacije, ko se s pomočjo kvasovk sladkor pretvarja v etanol. Vsebnost alkohola izražamo kot volumenski odstotek alkohola (vol. %), ta podatek pa mora biti vedno naveden na etiketi vina. Alkoholne stopnje vina se gibljejo od 5,5 vol. % pa vse do 20 vol. % alkohola, povprečje pa je nekje med 11 in 13 vol. %. Ker alkohol zaznamo kot žgoč občutek v ozadju grla, vino z več alkohola nekateri poimenujejo kar »vroče vino«.