Vino, sonce v steklenici, SPAR SI
VINO – SONCE V STEKLENICI

VINO

Vino, sonce v steklenici, SPAR SI

Star nemški pregovor pravi, da se v sodu vina skriva kup čudes. In res, ko se podamo v raziskovanje te žlahtne kapljice, ki v barvni paleti sega vse od bogatih rdečih, rožnatih pa do zlato rumenkastih in celo oranžnih odtenkov, se nad pijačo, ki jo je Shakespeare oklical za najboljšega prijatelja, kaj hitro navdušimo.

Znanje o vinu je še posebej cenjeno med ljubitelji gastronomije, saj lahko dobra in pravilno izbrana steklenica oplemeniti skorajda vsako jed. Svet vina ponuja raznolike arome in okuse, ob tem pa nam je v veliko pomoč vinski bonton, ki nas vodi skozi pravilne kombinacije in nam vlije potrebno samozavest ob rokovanju z vinsko karto. Pri tem pa je pomembno, da ves čas upoštevamo načelo preudarnosti in zmernosti.   

Vino, sonce v steklenici, SPAR SI

"Bog je ustvaril vodo, človek pa vino." - Victor Hugo

Je vino res odkril Dioniz?

Čeprav nas grška mitologija uči, da je vino ustvaril bog veseljaštva Dioniz, smo navadni smrtniki v njem uživali že veliko prej. Domneva se namreč, da je vino med ljudmi prisotno že devet tisoč let, saj je toliko stara kultura vinske trte iz dežel Srednjega vzhoda, vsaj par tisoč let pred našim štetjem pa naj bi ga že pridelovali v Gruziji, Iranu in na Siciliji. Če o vsem tem pišemo v pogojniku, pa lahko z gotovostjo trdimo, da so vino pili vsaj pet tisoč let nazaj, saj je toliko stara sumerska freska, na kateri je prikazan ta običaj.

Vino je imelo v zgodnjih civilizacijah pomembno vlogo, na kar kaže tudi ena prvih zbirk zakonov, Hamurabijev zakonik iz časa Mezopotamije, ki je za goljufije z vinom predvideval stroge kazni. Kasneje so ga radi uživali Stari Grki, verjetno tudi zaradi prej omenjenega boga vina in zabave. Slednjega so od Grkov prevzeli Rimljani in ga poimenovali Bakh – bog vina, cvetja in ekstaze – vino pa vključili v vsa področja svojega življenja. Od tod tudi znan latinski rek »In vino veritas« (V vinu je resnica), ki se je ohranil vse do danes. Pitje vina pa vendarle ni bilo dostopno vsem; v starem Rimu je bilo ženskam prepovedano, najstrožja kazen za prekršek je bila celo smrt. V obdobje rimskega cesarstva sodi tudi najstarejša buteljka vina iz leta 325, ki je bila skrbno shranjena v enem izmed rimskih sarkofagov, najdenem v Nemčiji.  

Vino, sonce v steklenici, zgodovina vina, SPAR SI
Vino, sonce v steklenici, steklenica vina, SPAR SI

Ali veste, od kod prihaja izraz nazdravljanje (toasting)?
Nazdravljanje so vpeljali Rimljani, ki so ob začetku pogostitve na ta način počastili svojega cesarja. Običaj se je začel tako, da so najprej v kozarec z vinom spustili košček toasta, s katerim so omilili kislino, ki je bila proizvedena v zgodnjem procesu pridelave vina, nato pa dvignili kozarce visoko v zrak.

Vino, sonce v steklenici, steklenica vina pod drobnogledom, SPAR SI

STEKLENICA VINA POD DROBNOGLEDOM

»Kaj je vino?« se morda zdi nepotrebno vprašanje, pa vendar – kako dobro v resnici poznate vsebino svoje najljubše buteljke?

Vino je alkoholna pijača iz fermentiranega grozdja, pri čemer ne gre za namizno ali jedilno, temveč vinsko grozdje. To je manjše in slajše, za razliko od namiznega pa ima semena in debelejšo lupino.

V večini držav standardna buteljka vsebuje 7,5 dL vina. Kozarec z 1 dL vina vsebuje eno enoto oz. merico alkohola, kar je približno 10 g čistega alkohola (etanola).

Kot zanimivost – ko kozarec vina naročite v Sloveniji, vam običajno postrežejo z 1 decilitrom, medtem ko je merica pri Francozih, Italijanih in tudi ponekod drugod v tujini pogosto 1,75 decilitra.  

Vino, sonce v steklenici, sestava vina, SPAR SI
Vino, sonce v steklenici, razlika med sortnim in zvrstnim vinom, SPAR SI

RAZLIKA MED SORTNIM IN ZVRSTNIM VINOM

Medtem ko so sortna vina narejena iz ene sorte grozdja, zvrstno vino nastane z mešanjem različnih sort.

Zvrstna vina so nekoč imenovali kar »mešano vino«, kar je neposrečen izraz, saj postopek mešanja presega združevanje dveh ali več sort grozdja. Vinarji gredo pri ustvarjanju zvrstnih vin namreč čez strog postopek izbire sodov, saj vsaka sorta prispeva svoje značilnosti arome in okusa.

Znamenito slovensko zvrstno vino je cviček, ki je pridelan iz rdečih in belih sort grozdja, medtem ko so znani primeri tujih zvrstnih vin denimo francoski šampanjec, portugalski portovec, italijanski chianti in španska rioja.

Sortna vina so označena po sorti vinske trte, ki daje grozdje, iz katerega so nastala – buteljka rizlinga tako dobi ime po trti rizling. Ob tem je pomemben podatek, da vsaka država določi minimalni odstotek vrste grozdja, ki mora biti prisotna v vinu, da se slednjega lahko poimenuje po njej.

Čeprav obstaja več kot 1.300 sort vinskega grozdja, se večinoma uporablja zgolj sto najbolj priljubljenih – te zavzemajo kar tri četrtine svetovnih vinogradov.  

Vino, sonce v steklenici, steklenica vina, SPAR SI

"Jed, vino, spanje, ljubezen, vse bodi umirjeno." - Hipokrat

Vino, sonce v steklenici, SPAR SI

Nekaj najbolj prepoznavnih sort vina:


VINO V VSEH BARVAH SONČNEGA ZAHODA

Poleg rdečih in belih se v vašem kozarcu lahko znajdejo tudi rožnata ali pa oranžna vina, ki zadnja leta uživajo vse večjo priljubljenost. Če se zdi samoumevno, da iz temnih sort vinske trte pridobivamo rdeča in iz svetlih sort bela vina, čeprav tudi to vedno ne drži, pa smo pri drugih dveh barvah pogosto v zagati. Naj vam pomagamo; skrivnost za različne barve vin se skriva v postopku pridelave!

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, belo vino, SPAR SI

Belo vino

Pri pridelavi belega vina se lupinice in peške grozdnih jagod pred alkoholnim vrenjem, poimenovanem fermentacija, odstranijo, zato se mošt ne obarva rdeče. Prav tako je odsotnost stika med moštom in grozdnimi lupinicami razlog, da je v belih vinih manj taninov kot v rdečih.

 

Niso vsa bela vina narejena iz belih sort grozdja. Ker je barva vina odvisna od tega, kako dolgo se mošt namaka skupaj z lupinicami in peškami, lahko tudi iz rdečih sort dobimo bela vina. Med slavnimi primeri belih vin, pridobljenih iz rdečega grozdja, sta beli različici vin sangiovese in cabernet.

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, rdeče vino, SPAR SI

Rdeče vino

Tudi rdeče vino je sprva bele barve, v rdeče pa se obarva med postopkom maceracije. Poleg sorte grozdja na odtenek rdeče barve vina vpliva tudi lokacija vinske trte, način pridelave vina ter njegova starost.

 

Maceracija je proces, v katerem se pred, med ali po fermentaciji v moštu ali vinu namaka jagodne lupinice, pa tudi peške in peclje. Alkohol namreč deluje kot topilo, zato se iz trdih delcev izločijo barvila, tanini in arome.  

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, rose, SPAR SI

Roze

Rožnata vina, poimenovana tudi rozeji, so znana po odtenkih, ki segajo od rožnate do bledo rdeče. Pridelujemo jih iz grozdja rdečih sort, vendar pa se od pridelave rdečih vin postopek razlikuje v tem, da je stik mošta z grozdnimi lupinicami zelo kratek – traja le nekaj ur. Francija, domovina rozeja, je obenem tudi njegova največja proizvajalka, uvoznica in potrošnica.

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, oranžno vino, SPAR SI

Oranžno vino

Pridelava oranžnega vina je starodaven postopek, ki izvira z območja Kavkaza, v zadnjih desetletjih pa je ponovno postal bolj razširjen. Narejena so iz belih sort grozdja, njihova pridelava pa je podobna rdečim vinom, saj vključuje daljšo maceracijo, ki traja od nekaj dni do nekaj mesecev. Navadno imajo tudi daljši proces zorenja, ta je lahko celo daljši od enega leta.

 

Oranžna vina so tudi uradno postala četrta vinska barva, zato jim pripada svoje mesto na vinskih kartah. Gre za nekoliko manj poznana, a vse bolj priljubljena vina drznih, intenzivnih okusov z medenimi aromami.


VSAKO IMA SVOJ KARAKTER

Na edinstven okus vina vpliva pet osnovnih značilnosti, ki določajo njegov karakter: sladkost, kislost, tanini, alkohol in telo. Omenjene lastnosti nam med drugim pomagajo prepoznati različna vina in povezati podobna med seboj.

Vino, sonce v steklenici, karakter vina, sladkost vina, SPAR SI

SLADKOST

Sladkost vina ponazarja, koliko nepovretega sladkorja je prisotnega v njem. Na podlagi tega vina delimo na štiri kategorije: suha, polsuha, polsladka in sladka.
Sladkost vina je v prvi vrsti odvisna od fermentacije; pri suhih vinih fermentacija poteka do konca, pri sladkih vinih pa se zaustavi prej, s čimer se v vinu ohrani več sladkorja. Obenem na zaznavanje sladkosti vina vpliva tudi vsebnost alkohola, kislin in taninov. Ker kisline in grenki tanini zmanjšujejo občutek sladkosti, lahko bolj kisla vina zaznavamo manj sladka kot tista z manj kislosti, četudi imajo isto sladkorno stopnjo.

Lestvica stopenj sladkosti mirnih vin:

  • Suha: 0–9 g/L
  • Polsuha: 9–18 g/L
  • Polsladka: 18–45 g/L
  • Sladka: 45+ g/L

Lestvica stopenj sladkosti penečih vin:

  • Popolnoma suho (brut nature): 0–3 g/L
  • Izredno suho (extra brut): 0–6 g/L
  • Zelo suho (brut): 0–15 g/L
  • Suho (extra dry): 12–20 g/L
  • Polsuho (sec): 17–35 g/L
  • Polsladko (demi sec): 33–50 g/L
  • Sladko (doux): 50+ g/L.

KISLOST

Kislost vina je pomembna lastnost, ki zastopa oster ali kisel okus vina ter določa zaznavanje svežine v njem. Večina vin ima pH vrednost med 3 in 4, pri čemer nižja vrednost pomeni bolj kisel okus – slednjega v ustih zaznamo po tem, da sproži izločanje sline. Za primerjavo: beli kis ima običajno pH 2,5, voda pa nevtralen pH 7.

Na kislost vina med drugim vpliva tudi podnebje, v katerem raste vinska trta. Grozdje namreč z dozorevanjem postaja vse manj kislo, zato v hladnejšem podnebju, kjer težje dozori, nastajajo bolj kisla vina.

Zanimivost: V vinu ste zagotovo že kdaj opazili majhne trdne drobce, ki se vrtijo pri dnu ali se držijo spodnje strani plute. To so povsem neškodljivi kristali vinske kisline.  

Vino, sonce v steklenici, karakter vina, tanini, SPAR SI

TANINI

Tanini pomembno vplivajo na strukturo in teksturo vina, v ustih pa pustijo suh, trpek, celo težek občutek. V vino prihajajo iz lupine grozdnih jagod, pecljev in pešk, lahko pa tudi iz hrastovih sodov, če je vino v njih zoreno. Med procesom zorenja in razvoja vina tanini opravljajo pomembno nalogo naravnega konzervansa, zato so vina z visoko vsebnostjo taninov primernejša za staranje.

Bele sorte imajo manj taninov, med rdečimi pa so z njimi bogata predvsem vina, kot so cabernet sauvignon, syrah, tempranillo, bordeaux, pa tudi naša modra frankinja.  

Zanimivost: Marsikdo se pritožuje, da mu rdeča vina povzročajo glavobol. Za slednje so večinoma odgovorni tanini, ki so v rdečih vinih prisotni v večjih količinah.

ALKOHOL

Alkohol igra pomembno vlogo pri zaznavanju arom vina, ki z njegovo pomočjo potujejo do našega nosu, hkrati pa vinu doda viskoznost in telo. Vina z višjo vsebnostjo alkohola imajo bolj izrazit in masten okus.

Alkohol v vinu nastane med procesom fermentacije, ko se s pomočjo kvasovk sladkor pretvarja v etanol. Vsebnost alkohola izražamo kot volumenski odstotek alkohola (vol. %), ta podatek pa mora biti vedno naveden na etiketi vina. Alkoholne stopnje vina se gibljejo od 5,5 vol. % pa vse do 20 vol. % alkohola, povprečje pa je nekje med 11 in 13 vol. %. Ker alkohol zaznamo kot žgoč občutek v ozadju grla, vino z več alkohola nekateri poimenujejo kar »vroče vino«.

Vino, sonce v steklenici, karakter vina, telo vina, SPAR SI

TELO

Telo opisuje zaznavo ali težo vina v ustih, nanj pa vplivajo vse štiri predstavljene značilnosti: sladkost, kislost, tanini in alkohol. Telo vina sega od lahkega prek srednje polnega do krepkega. V splošnem so lažja vina manj sladka, imajo manj taninov in nižjo alkoholno stopnjo ter so bolj kisla, nasprotno pa velja za vina s krepkim telesom.


KAKŠEN PA JE VAŠ NAJLJUBŠI SLOG?

Večino vin lahko kategoriziramo v enega izmed devetih osnovnih slogov, pri tem pa se je treba zavedati, da tudi med podobnimi vini obstaja nemalo nians in razlik.  

Vino, sonce v steklenici, peneče vino, SPAR SI

PENEČE VINO: KLASIČNO ALI CHARMAT?

Pri klasični oziroma tradicionalni metodi, ki je najzahtevnejši in najdaljši postopek pridelave penečih vin, poteka sekundarno alkoholno vrenje v steklenici sami, pri čemer se tvorijo majhni, obstojni mehurčki.

Pri charmat ali tankovski metodi pa sekundarna fermentacija poteka v visokotlačnih posodah oziroma tankih, od tod tudi njeno drugo ime, pri tem pa nastajajo krepki mehurčki srednje velikosti. Postopek je običajno nekoliko krajši kot pri klasični metodi, ta vina pa so navadno bolj sadna, sveža in razigrana.  

Vino, sonce v steklenici, razvoj vina na Slovenskem, SPAR SI

RAZVOJ VINA NA SLOVENSKEM

Kultura vinske trte na Slovenskem sega v 4. stoletje pred našim štetjem, ko so jo k nam prinesli Kelti, Rimljani pa so kasneje poskrbeli za priljubljenost vina in vinogradništvo razvili v velik posel. Po ukazu rimskega cesarja Probusa so na naši zemlji gojili le najboljše sorte.

Velik vpliv na nadaljnji razvoj vinogradništva je imelo krščanstvo, saj vino po simbolizira Kristusovo kri in predstavlja sestavni del krščanskega obreda. O kakovosti vin na našem območju je razpravljal že Janez Vajkard Valvasor, ki je v Slavi vojvodine Kranjske Istro primerjal z biblijsko deželo Kanaan; tako, kot sta se tam cedila med in mleko, sta se v Istri pretakala olje in vino.

Ob koncu 19. stoletja jo je vinogradnikom zabredla trsna uš, ki je uničila skoraj polovico vinogradov, a so slednje do prve svetovne vojne povečini obnovili. Ob razpadu Jugoslavije je zaradi izgube prodajnih trgov slovensko vinogradništvo znova doživelo velik udarec, vendar si je Slovenija po zaslugi svoje kakovosti, pestrosti in butičnosti izborila prepoznavno in ugledno mesto v svetu vina.  

Avtohtone sorte vina v Sloveniji

Ko govorimo o lokalnem vinu, se lahko Slovenci pohvalimo s kar 11 avtohtonimi sortami.

Vino, sonce v steklenici, avtohtone sorte vina v Sloveniji, SPAR SI
Vino, sonce v steklenici, najstarejša trta na svetu, Stara trta, SPAR SI

Ponosni lastniki najstarejše trte na svetu

Ste se kdaj vprašali, kje domuje najstarejša vinska trta na svetu? To je slovenska Stara trta, ki se nahaja na Lentu, starem mestnem jedru Maribora. Več kot 400 let stara trta žametovka oz. modra kavčina je ena izmed najstarejših slovenskih avtohtonih sort, ki pa še vedno obrodi sadove. Kot se za trto tako častitljive starosti spodobi, je vpisana  tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

Stara trta pa ne simbolizira le bogate vinske kulture Štajerske in Slovenije. Njeni cepiči namreč uspevajo na več kot 170 lokacijah, 24 državah in štirih kontinentih, med drugim tudi v Parizu in Strasbourgu.


Bogastvo slovenske vinske tradicije

Vino, sonce v steklenici, bogastvo slovenske vinske tradicije, vesele trgatve, SPAR SI

Od veselih trgatev …

Trgatev v Sloveniji velja za pomemben in vesel družabni dogodek, ki ob dobrem vzdušju in glasbeni spremljavi poveže širšo družino, sorodnike, sosede in druge znance. Na Primorskem trgatve potekajo od konca avgusta do konca septembra, medtem ko v preostalih dveh vinorodnih deželah grozdje navadno dozori nekoliko kasneje. Trgatev se začne v jutranjih urah, ko prisotni poprimejo za vinogradniške škarje, nato se tekom dneva okrepčajo z dvema malicama, večerno veseljačenje pa se nemalokrat odvija dolgo v noč.  

Vino, sonce v steklenici, bogastvo slovenske vinske tradicije, vinske ceste in odprte kleti, SPAR SI

… romantičnih vinskih cest in odprtih kleti …

Tisti, ki bi želeli preizkusiti različne okuse, se lahko podate na eno izmed naših številnih vinskih cest, ki vodijo po vseh treh vinorodnih področjih in skupno obsegajo več kot 900 kilometrov. Te povezujejo mnoge kleti, vinotoče in turistične kmetije, pot pa nam popestrijo tudi naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti.
Navada je tudi, da slovenski vinarji vsaj enkrat letno odprejo vrata svojih kleti in vanje povabijo ljubitelje rujne kapljice, da jim postrežejo s svojimi vinskimi, pa tudi kulinaričnimi mojstrovinami.

Vino, sonce v steklenici, bogastvo slovenske vinske tradicije, vinske fontane, SPAR SI

… do izkustvenega turizma na vinskih fontanah

Izjemno priljubljene so tudi vinske fontane, ki obiskovalcem nudijo pokušino lokalnih vin. S tem dobivajo priložnost tudi manjši vinarji in vinogradniki. Prva vinska fontana je vzcvetela na primorskih gričih, sedaj pa jih lahko obiščete tudi na Štajerskem, v Prekmurju in na Dolenjskem.

OSMICE

Osmice so primorska posebnost, ko vinogradniki na svoji domačiji postrežejo z lastnim vinom in tradicionalnimi jedmi. Organizirajo jih enkrat ali dvakrat letno, prepoznamo pa jih po lesenem kažipotu in bršljanovi vejici, ki ostane sveža ravno osem dni.

Osmice so k nam prišle z odlokom cesarice Marije Terezije v 18. stoletju, s katerim so vinogradniki dobili dovoljenje, da so lahko osem dni v letu svoje vino prodajali doma oz. t. i. vinotočih pod vejo, pri tem pa so bili oproščeni davka.   

Svet' Martin nar'di iz mošta vin'

God sv. Martina oziroma Martinovo, ki ga obeležujemo 11. novembra, pri nas velja za dan, ko se mošt spremeni v vino, običajno pa praznovanje traja kar cel teden. Takrat se Slovenci radi podamo v osmice ali si privoščimo martinovo pojedino, pri kateri poleg vina na mizi ne smejo manjkati pečena gos, mlinci in rdeče zelje.


KAKO KOMBINIRAMO VINO IN HRANO?

Francoski odvetnik, politik in velik gurman Jean Anthelme Brillat-Savarin je nekoč dejal, da je »jed brez vina kot dan brez sonca.« In res sta že tisočletja hrana in vino nerazdružljiv par, pri tem pa je dobro upoštevati določena priporočila, če si želimo pričarati vrhunsko kulinarično izkušnjo.

Vino, sonce v steklenici, steklenica vina, SPAR SI

"Kdor ne pije vina ob hrani, je prikrajšan za marsikateri užitek. Kdor pije vino napačno, pokvari užitek sebi in drugim." - De Richelieu

Načeloma veljajo pravila, da bela vina postrežemo z ribami, rdeča sodijo k mesu, s sladkimi vini pa pospremimo sladice.

Ob tem pa si je za vrhunsko kulinarično izkušnjo vredno zapomniti še nekaj smernic:

NE PRIPOROČAMO

Nikoli ne kombiniramo taninskih vin, kot so cabernet sauvignon, syrah, tempranillo, z artičokami ali svežimi šparglji. Zaradi priokusa, ki ga ti jedi pustita, bo namreč večina vin ustvarila presladek ali celo kovinski okus.

RECEPTI IN VINO

Predlagamo vam, da se o najboljših kombinacijah prepričate za domačo mizo. Zato smo vam pripravili nekaj receptov, ki bodo ob ustrezni vinski spremljavi navdušili vaše brbončice.


ZNATE PRAVILNO RAVNATI Z VINOM?

Rokovanje z žlahtno kapljico se začne že pri hrambi vina, nadaljuje pa s primerno postrežbo, ki je odvisna od vrste vina. Če ne želite narediti ene od klasičnih napak ter sebi in drugim pokvariti uživanja v vinu, ki ste ga skrbno izbrali, sledite naslednjim nasvetom!   

Vino, sonce v steklenici, shranjevanje vina, SPAR SI

Shranjevanje vina

Poznavanje ugodnih pogojev za shranjevanje vina nam pride še kako prav, ko za buteljko odštejemo nekaj evrov več.

Čeprav prevladuje mnenje, da vina z leti postajajo boljša, so le redka primerna za staranje. 90 odstotkov vin je namreč namenjenih za uporabo v enem do dveh letih po stekleničenju.

Vodila za ohranjanje vrhunskega okusa:

  • Vino naj bo hranjeno na temperaturi do 12 stopinj Celzija.
  • Upoštevajte, da je za hranjenje vina idealna vlažnost med 65 in 75 odstotki.
  • Z izogibanjem svetlobi boste ohranili okus in preprečili zgodnje staranje vina.
  • Steklenico hranite stran od virov vibracij, kot sta pomivalni ali pralni stroj. Vibracije namreč vplivajo na ​​usedline v steklenici in zmotijo ​​občutljiv proces staranja vina.
  • Vinske steklenice s plutovinastim zamaškom shranjujte vodoravno. Vodoravna lega namreč ohranja zamašek vlažen, s tem pa se prepreči prepuščanje kisika in prezgodnje staranje.
  • Ne pozabite, da je običajen hladilnik najmanj ugoden prostor za shranjevanje, saj vgrajena luč oddaja toploto, vibracije hladilnika pa preprečujejo sedimentacijo, kar vodi v izgubo kakovosti vina.

Temperatura postreženega vina

Vino, sonce v steklenici, temperatura vina, SPAR SI

Za popolno zaznavanje arom vina boste poskrbeli s pravilno postrežno temperaturo. Rdeče vino postrežemo ohlajeno rahlo pod sobno temperaturo (12–19 stopinj Celzija), medtem ko bo belo vino navdušilo ob hladnejših temperaturah (8–12 stopinj Celzija). Še hladnejša naj bodo peneča vina (5–8 stopinj Celzija), pri tem penine z višjo stopnjo sladkorja zahtevajo nižjo temperaturo, zrele in bogate penine pa nekaj stopinj več.

Vino, sonce v steklenici, kozarec vina, SPAR SI

Ne pozabite!
Vino na optimalno temperaturo za postrežbo ohladimo šele tik pred uživanjem, saj stalen hlad negativno vpliva na aromo.

Vinski kozarci

Ker ne okušamo samo z jezikom, temveč tudi z očmi, je za najboljšo izkušnjo pomembna izbira pravega vinskega kozarca. Vinoljubci lahko s štirimi vrstami kozarcev pokrijemo vse vrste vina:

Vino, sonce v steklenici, vinski kozarci, SPAR SI
Vino, sonce v steklenici, SPAR SI

Zanimivost: Strokovnjaki kozarce z vinom napolnijo le do ene tretjine, saj je tako v kozarcu dovolj prostora za razvoj vinskih arom.

Vino, sonce v steklenici, kdaj in zakaj uporabiti karafo, SPAR SI

Kdaj in zakaj uporabiti karafo?

S točenjem v karafo pustimo vinu dihati; če ga po odprtju natočimo neposredno v kozarec, ga namreč ne prezračimo ustrezno. Slednje je še posebej pomembno pri mlajših rdečih vinih, saj zrak omehča njihove okuse in odpre arome. Vino v karafo prelijemo približno pol ure pred postrežbo.

Katera vina so primerna za karafo in prezračevanje?

DA

  • Rdeča vina z veliko sedimenta so v skoraj vseh primerih boljša po zračenju.
  • Tudi oranžna in svetla bela vina se lepše razvijejo, ko so prezračena.
  • Nekaterim vinom srednjega in polnega telesa lahko prezračevanje koristi, vendar ne zaradi sedimenta, temveč zaradi intenzivnejšega okusa.

NE

  • Peneča vina, rose in lahka bela vina niso primerna za prezračevanje.
  • Zelo starih rdečih vin zaradi delikatnega okusa in arom ne smemo prezračevati.
Vino, sonce v steklenici, shranjevanje odprte steklenice vina, SPAR SI

Shranjevanje odprte steklenice vina

Če boste vino ustrezno shranili v hladilniku, vam bo po odprtju držalo tudi do pet dni. Da ohranite njegovo kakovost, upoštevajte nekaj nasvetov:

  • Vino po odprtju čim prej znova  zatesnite, najbolje s plutovinastim zamaškom (lahko uporabite originalnega, če se ni zdrobil) ali pa kovinskim navojnim zamaškom.
  • Uporabite lahko tudi posebne vakumske zamaške s črpalko, ki iz steklenice izčrpa zrak.
  • Ker zrak zmanjšuje okus in aromo vina, lahko s pomočjo lijaka vino prelijete v manjšo steklenico z navojem za zapiranje. Tudi če na vrhu steklenice ostane nekaj zraka, je izpostavljena količina vina še vedno manjša kot v večji steklenici.
  • Za shranjevanje vedno izberite hladilnik, saj se vino na hladnem spreminja počasneje kot na sobni temperaturi.

ALI STE VEDELI?

MALI VINSKI SLOVARČEK

  • Alkoholna fermentacija ali alkoholno vrenje: postopek, pri katerem kvasovke spreminjajo grozdni sladkor v alkohol, ob tem pa nastajajo arome, bistveno pomembne za končni slog vina.

  • Barva vina: glede na barvo poznamo bela, rdeča vina in roze, vendar je paleta dejanskih barv vina zelo široka. Na priljubljenosti ponovno pridobivajo oranžna vina, ki svojo barvo dobijo zaradi postopka daljše maceracije. Pri pokušnji vina barvo opazujemo tako, da kozarec pri dobri svetlobi na beli površini pridržimo pred seboj približno pod kotom 45 stopinj. Pri tem opazujemo jedro barve v kozarcu in tudi nianse na robu.

  • Cvetica: izraz, ki prihaja iz francoske besede bouquet, kar pomeni »šopek cvetja«, in se običajno nanaša na terciarne arome vina. Podobno kot pri raznolikem šopku rož se tudi pri vinu med procesom zorenja iz posameznih enostavnih arom sorte razvije skupna aroma, ki jo v vinskem žargonu poimenujemo cvetica, ta pa predstavlja pomembno merilo njegove kakovosti.

  • Harmonično vino: izraz za vina, pri katerih so vse sestavine v pravih razmerjih, nobeden izmed elementov ne izstopa, posledično pa vino deluje uravnoteženo.

  • Letnik: je označen na steklenici, nanaša pa se na leto, v katerem je bilo obrano grozdje, iz katerega je vino narejeno.

  • Ledeno vino: vino, ki se od »klasičnega« vina razlikuje po načinu pridelave, in sicer se pridela iz grozdja, ki je naravno zmrznilo na vinski trti. Lahko je belo ali rdeče, vedno pa je zelo sladko z visokimi vsebnostmi kislin.

  • Maceracija: pomemben proces, pri katerem je grozdni sok, kateremu rečemo tudi mošt, v stiku z lupinami grozdnih jagod. Delno stisnjeni vinski grozdi se tako namakajo v lastni tekočini, pri tem pa mošt iz lupinic in pešk pridobiva barvo, okuse, tanine in druge komponente, ki prispevajo h karakterju vina.
  • Mirna vina: vina, ki imajo za razliko od penečih zanemarljivo nizko vsebnost raztopljenega ogljikovega dioksida.

  • Mlado vino: vino, ki se začne prodajati še v letu trgatve. Običajno gre pri mladih vinih za sveža in lahka vina s sadno aromo.

  • Mošt: nepovret grozdni sok, pridobljen s stiskanjem ali drozganjem grozdnih jagod. Izraz se uporablja vse do zaključka alkoholnega vrenja, ko omenjena tekočina postane vino.

  • Pookus: okus, ki ostane po okušanju požirka vina.

  • Primarne ali sortne arome: arome v vinu, ki izvirajo iz grozdja in med njegovo predelavo preidejo v mošt. Vsaka sorta ima značilne primarne arome, ki jo ločujejo od ostalih, najpogostejše primarne arome pa so sadne, cvetne in začimbne.

  • Sekundarne ali vrelne arome: arome v vinu, ki se sproščajo med procesom alkoholnega vrenja, in so posledica encimskih reakcij, ki potekajo v tej fazi vinifikacije. Najpogostejše sekundarne arome so sadne in začimbne.

  • Terciarne ali zorilne arome: arome, ki nastajajo med zorenjem in razvojem vina v sodu ali v steklenici. Te snovi, ki sestavljajo t. i. cvetico zrelega vina, so posledica mnogih procesov različnih sestavin vina skozi čas zorenja. V tem času tudi iz primarnih in sekundarnih nastanejo nove, bolj stabilne arome, ki dajo vinu kompleksnost.

  • Sulfiti: skupen izraz za vse žveplove spojine, prisotne v stekleničenem vinu.

  • Vinifikacija: izraz, ki označuje pridelavo vina in vključuje vse postopke od izbire grozdja do stekleničenja vina.