SPAR SI
Navdihi in nasveti
Vino
Vino, sonce v steklenici, SPAR Vinoteka
SPAR SI Navdihi in nasveti

Vino

VINO - SONCE V STEKLENICI

Star nemški pregovor pravi, da se v sodu vina skriva kup čudes. In res, ko se podamo v raziskovanje te žlahtne kapljice, ki v barvni paleti sega vse od bogatih rdečih, rožnatih pa do zlato rumenkastih in celo oranžnih odtenkov, se nad pijačo, ki jo je Shakespeare oklical za najboljšega prijatelja, kaj hitro navdušimo.

Znanje o vinu je še posebej cenjeno med ljubitelji gastronomije, saj lahko dobra in pravilno izbrana steklenica oplemeniti skorajda vsako jed. Svet vina ponuja raznolike arome in okuse, ob tem pa nam je v veliko pomoč vinski bonton, ki nas vodi skozi pravilne kombinacije in nam vlije potrebno samozavest ob rokovanju z vinsko karto. Pri tem pa je pomembno, da ves čas upoštevamo načelo preudarnosti in zmernosti.    

Vino, sonce v steklenici, SPAR SI

"Bog je ustvaril vodo, človek pa vino." - Victor Hugo

Je vino res odkril Dioniz?

Čeprav nas grška mitologija uči, da je vino ustvaril bog veseljaštva Dioniz, smo navadni smrtniki v njem uživali že veliko prej. Domneva se namreč, da je vino med ljudmi prisotno že devet tisoč let, saj je toliko stara kultura vinske trte iz dežel Srednjega vzhoda, vsaj par tisoč let pred našim štetjem pa naj bi ga že pridelovali v Gruziji, Iranu in na Siciliji. Če o vsem tem pišemo v pogojniku, pa lahko z gotovostjo trdimo, da so vino pili vsaj pet tisoč let nazaj, saj je toliko stara sumerska freska, na kateri je prikazan ta običaj.

Vino je imelo v zgodnjih civilizacijah pomembno vlogo, na kar kaže tudi ena prvih zbirk zakonov, Hamurabijev zakonik iz časa Mezopotamije, ki je za goljufije z vinom predvideval stroge kazni. Kasneje so ga radi uživali Stari Grki, verjetno tudi zaradi prej omenjenega boga vina in zabave. Slednjega so od Grkov prevzeli Rimljani in ga poimenovali Bakh – bog vina, cvetja in ekstaze – vino pa vključili v vsa področja svojega življenja. Od tod tudi znan latinski rek »In vino veritas« (V vinu je resnica), ki se je ohranil vse do danes. Pitje vina pa vendarle ni bilo dostopno vsem; v starem Rimu je bilo ženskam prepovedano, najstrožja kazen za prekršek je bila celo smrt. V obdobje rimskega cesarstva sodi tudi najstarejša buteljka vina iz leta 325, ki je bila skrbno shranjena v enem izmed rimskih sarkofagov, najdenem v Nemčiji.  

Vino, sonce v steklenici, zgodovina vina, SPAR SI
Vino, sonce v steklenici, steklenica vina, SPAR SI

Ali veste, od kod prihaja izraz nazdravljanje (toasting)?
Nazdravljanje so vpeljali Rimljani, ki so ob začetku pogostitve na ta način počastili svojega cesarja. Običaj se je začel tako, da so najprej v kozarec z vinom spustili košček toasta, s katerim so omilili kislino, ki je bila proizvedena v zgodnjem procesu pridelave vina, nato pa dvignili kozarce visoko v zrak.

SPAROVA vinoteka - vedno prava vinska spremljava
Več
Vino, sonce v steklenici, steklenica vina pod drobnogledom, SPAR SI

STEKLENICA VINA POD DROBNOGLEDOM

»Kaj je vino?« se morda zdi nepotrebno vprašanje, pa vendar – kako dobro v resnici poznate vsebino svoje najljubše buteljke?

Vino je alkoholna pijača iz fermentiranega grozdja, pri čemer ne gre za namizno ali jedilno, temveč vinsko grozdje. To je manjše in slajše, za razliko od namiznega pa ima semena in debelejšo lupino.

V večini držav standardna buteljka vsebuje 7,5 dL vina. Kozarec z 1 dL vina vsebuje eno enoto oz. merico alkohola, kar je približno 10 g čistega alkohola (etanola).

Kot zanimivost – ko kozarec vina naročite v Sloveniji, vam običajno postrežejo z 1 decilitrom, medtem ko je merica pri Francozih, Italijanih in tudi ponekod drugod v tujini pogosto 1,75 decilitra.  

Vino, sonce v steklenici, sestava vina, SPAR SI
Vino, sonce v steklenici, razlika med sortnim in zvrstnim vinom, SPAR SI

RAZLIKA MED SORTNIM IN ZVRSTNIM VINOM

Medtem ko so sortna vina narejena iz ene sorte grozdja, zvrstno vino nastane z mešanjem različnih sort.

Zvrstna vina so nekoč imenovali kar »mešano vino«, kar je neposrečen izraz, saj postopek mešanja presega združevanje dveh ali več sort grozdja. Vinarji gredo pri ustvarjanju zvrstnih vin namreč čez strog postopek izbire sodov, saj vsaka sorta prispeva svoje značilnosti arome in okusa.

Znamenito slovensko zvrstno vino je cviček, ki je pridelan iz rdečih in belih sort grozdja, medtem ko so znani primeri tujih zvrstnih vin denimo francoski šampanjec, portugalski portovec, italijanski chianti in španska rioja.

Sortna vina so označena po sorti vinske trte, ki daje grozdje, iz katerega so nastala – buteljka rizlinga tako dobi ime po trti rizling. Ob tem je pomemben podatek, da vsaka država določi minimalni odstotek vrste grozdja, ki mora biti prisotna v vinu, da se slednjega lahko poimenuje po njej.

Čeprav obstaja več kot 1.300 sort vinskega grozdja, se večinoma uporablja zgolj sto najbolj priljubljenih – te zavzemajo kar tri četrtine svetovnih vinogradov.  

Vino, sonce v steklenici, steklenica vina, SPAR SI

"Jed, vino, spanje, ljubezen, vse bodi umirjeno." - Hipokrat

Vino, sonce v steklenici, SPAR SI

Nekaj najbolj prepoznavnih sort vina:

Cabernet sauvignon

Barva: rdeče

Izvor: Francija

 

Najbolj priljubljeno vino na svetu, križanec med sortama Cabernet Franc in Sauvignon Blanc.

 

Tempranillo

Barva: rdeče

Izvor: Španija

 

Prvak španskih rdečih vin.

 

Chardonnay

Barva: belo

Izvor: Francija

 

Najbolj razširjeno belo vino na svetu.

 

Sauvignon

Barva: belo

Izvor: Francija

 

Beli »sorodnik« cabernet sauvignona.

 

Modri pinot

Barva: rdeče

Izvor: Francija

 

Vino v 15 različicah s svojevrstnimi in izrazitimi okusi.

 

Rizling

Barva: belo

Izvor: Nemčija

 

Vino sadnih in cvetličnih arom ter različnih ravni sladkosti.

 

VSAKO VINO IMA SVOJ KARAKTER, VINO, SPAR
VSAKO VINO IMA SVOJ KARAKTER

Na edinstven okus vina vpliva pet osnovnih značilnosti, ki določajo njegov karakter: sladkost, kislost, tanini, alkohol in telo.

Preberite več
RAZVOJ VINA NA SLOVENSKEM, VINO, SPAR
RAZVOJ VINA NA SLOVENSKEM

O kakovosti vin na našem območju je razpravljal že Janez Vajkard Valvasor, ki je v Slavi vojvodine Kranjske Istro primerjal z biblijsko deželo Kanaan; tako, kot sta se tam cedila med in mleko, sta se v Istri pretakala olje in vino.

Preberite več

VINO V VSEH BARVAH SONČNEGA ZAHODA

Poleg rdečih in belih se v vašem kozarcu lahko znajdejo tudi rožnata ali pa oranžna vina, ki zadnja leta uživajo vse večjo priljubljenost. Če se zdi samoumevno, da iz temnih sort vinske trte pridobivamo rdeča in iz svetlih sort bela vina, čeprav tudi to vedno ne drži, pa smo pri drugih dveh barvah pogosto v zagati. Naj vam pomagamo; skrivnost za različne barve vin se skriva v postopku pridelave!

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, belo vino, SPAR SI

Belo vino

Pri pridelavi belega vina se lupinice in peške grozdnih jagod pred alkoholnim vrenjem, poimenovanem fermentacija, odstranijo, zato se mošt ne obarva rdeče. Prav tako je odsotnost stika med moštom in grozdnimi lupinicami razlog, da je v belih vinih manj taninov kot v rdečih.

 

Niso vsa bela vina narejena iz belih sort grozdja. Ker je barva vina odvisna od tega, kako dolgo se mošt namaka skupaj z lupinicami in peškami, lahko tudi iz rdečih sort dobimo bela vina. Med slavnimi primeri belih vin, pridobljenih iz rdečega grozdja, sta beli različici vin sangiovese in cabernet.

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, rdeče vino, SPAR SI

Rdeče vino

Tudi rdeče vino je sprva bele barve, v rdeče pa se obarva med postopkom maceracije. Poleg sorte grozdja na odtenek rdeče barve vina vpliva tudi lokacija vinske trte, način pridelave vina ter njegova starost.

 

Maceracija je proces, v katerem se pred, med ali po fermentaciji v moštu ali vinu namaka jagodne lupinice, pa tudi peške in peclje. Alkohol namreč deluje kot topilo, zato se iz trdih delcev izločijo barvila, tanini in arome.  

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, rose, SPAR SI

Roze

Rožnata vina, poimenovana tudi rozeji, so znana po odtenkih, ki segajo od rožnate do bledo rdeče. Pridelujemo jih iz grozdja rdečih sort, vendar pa se od pridelave rdečih vin postopek razlikuje v tem, da je stik mošta z grozdnimi lupinicami zelo kratek – traja le nekaj ur. Francija, domovina rozeja, je obenem tudi njegova največja proizvajalka, uvoznica in potrošnica.

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, oranžno vino, SPAR SI

Oranžno vino

Pridelava oranžnega vina je starodaven postopek, ki izvira z območja Kavkaza, v zadnjih desetletjih pa je ponovno postal bolj razširjen. Narejena so iz belih sort grozdja, njihova pridelava pa je podobna rdečim vinom, saj vključuje daljšo maceracijo, ki traja od nekaj dni do nekaj mesecev. Navadno imajo tudi daljši proces zorenja, ta je lahko celo daljši od enega leta.

 

Oranžna vina so tudi uradno postala četrta vinska barva, zato jim pripada svoje mesto na vinskih kartah. Gre za nekoliko manj poznana, a vse bolj priljubljena vina drznih, intenzivnih okusov z medenimi aromami.

KAKŠEN PA JE VAŠ NAJLJUBŠI SLOG?

Večino vin lahko kategoriziramo v enega izmed devetih osnovnih slogov, pri tem pa se je treba zavedati, da tudi med podobnimi vini obstaja nemalo nians in razlik.  

PENEČA VINA

Najbolj prepoznavna so po mehurčkih, ki so prisotni zaradi večje vsebnosti ogljikovega dioksida. Izvrstno se priležejo k hladnim (slanim) predjedem in krepkejšim sladicam.

 

PRIMER: Šampanjec

LAHKA BELA VINA

Slovijo po suhem in osvežilno trpkem okusu. V večini jih uživamo mlada, saj sta takrat njihova kislost in sadnost na vrhuncu. Pri jedi se podajo k  lažji hrani, blagim sirom, solatam in nežnim ribam.

 

PRIMER: Sivi pinot

POLNA BELA VINA

Zanje so značilne krepke in bogate arome. Pogosto so starana na lastnih usedlinah ali pa v hrastovih sodih. Privoščite si jih lahko ob mastnih ribah, kot je losos, in ribah v bogati omaki.

 

PRIMER: Chardonnay

AROMATIČNA BELA VINA

Lahko so sladka ali suha, imajo pa močno parfumirane in sladkasto sadne arome. Odlično se kombinirajo k azijski in indijski kuhinji.

 

PRIMER: Beli muškat

ROZEJI

Pridelani so iz grozdja rdečih sort, a imajo krajši postopek maceracije. Običajno so rozeji lahka in sveža vina, podajo pa se k sirom in bogatim sirnim jedem, začetnim jedem in prekajenemu mesu.

 

PRIMER: Roze

LAHKA RDEČA VINA

So prosojne barve in slovijo po parfumiranih aromah, ki najbolj pridejo do izraza v velikih kozarcih v obliki globusa. Priležejo se k zemeljskim jedem, ki vsebujejo gobe in tartufe.

 

PRIMER: Modri pinot

RDEČA VINA SREDNJEGA TELESA

Zaznamujejo jih prevladujoče arome rdečega sadja. Odlično se podajo k raznolikim jedem – od začinjenih mesnih specialitet do testenin.

 

PRIMER: Merlot

POLNA RDEČA VINA

Značilna so po visokih taninih, motni rubinasti barvi in bogati sadni aromi. Postrežemo jih ob hrani z intenzivnim okusom, kot so goveji zrezki, steaki ali jagnjetina.

 

PRIMER: Cabernet sauvignon

DESERTNA VINA

Predstavljajo ena najdrznejših vin z najbolj intenzivnimi in aromatičnimi okusi na svetu. Segajo od suhih do sladkih, postrežemo pa jih na koncu obroka ob sladici.

 

PRIMER: Portovec

Vino, sonce v steklenici, peneče vino, SPAR SI

PENEČE VINO: KLASIČNO ALI CHARMAT?

Pri klasični oziroma tradicionalni metodi, ki je najzahtevnejši in najdaljši postopek pridelave penečih vin, poteka sekundarno alkoholno vrenje v steklenici sami, pri čemer se tvorijo majhni, obstojni mehurčki.

Pri charmat ali tankovski metodi pa sekundarna fermentacija poteka v visokotlačnih posodah oziroma tankih, od tod tudi njeno drugo ime, pri tem pa nastajajo krepki mehurčki srednje velikosti. Postopek je običajno nekoliko krajši kot pri klasični metodi, ta vina pa so navadno bolj sadna, sveža in razigrana.  

KAKO KOMBINIRAMO VINO IN HRANO, VINO, SPAR SI
KAKO KOMBINIRAMO VINO IN HRANO?

Že tisočletja stra hrana in vino nerazdružljiv par, pri tem pa je dobro upoštevati določena priporočila, če si želimo pričarati vrhunsko kulinarično izkušnjo.

Preberite več
ZNATE PRAVILNO RAVNATI Z VINOM, Vino, SPAR SI
ZNATE PRAVILNO RAVNATI Z VINOM?

Rokovanje z žlahtno kapljico se začne že pri hrambi vina, nadaljuje pa s primerno postrežbo, ki je odvisna od vrste vina.

Preberite več

ALI STE VEDELI?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da bi teoretično lahko naredili vino iz kateregakoli sadja?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da je cabernet sauvignon najbolj razširjena vinska trta in najbolj priljubljeno vino na svetu?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da je glede na številne podatke Bordeaux v Franciji regija, kjer proizvajajo najbolj kakovostno vino?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da vsak dan pride na trg povprečno 600 novih vin?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da iz ene tone grozdja pridelamo okoli 720 buteljk vina?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da obstaja tudi fobija pred vinom, ki se strokovno imenuje oenofobija?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da največ hrasta plutovca za vinske zamaške raste na Portugalskem in v Španiji?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da so Italija, Francija in Španija tri največje države proizvajalke vina?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da je Vatikan država, v kateri popijejo največ vina na prebivalca?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da je najstarejša oseba na svetu, francoska superstoletnica Jeanne Calment, trdila, da je za njeno dolgo življenje zaslužna dieta z oljčnim oljem, vinom in 1 kg čokolade tedensko?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da ni vsako vino vegansko? Postopek filtracije nekaterih vin namreč uporablja živalske stranske proizvode, kot so želatina, albumin in kazein, zato je priporočljivo, da vegani pred zaužitjem vina preverijo nalepko z informacijami.

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da profesionalni degustatorji vin lahko grobo ocenijo alkoholno stopnjo vina znotraj 0,2 %?

Vino, sonce v steklenici, ali ste vedeli, SPAR SI

… da smo v Sloveniji v tržnem letu 2020/2021 proizvedli 725.000 hektolitrov vina, pri čemer so bela vina predstavljala 70 odstotkov?

MALI VINSKI SLOVARČEK

  • Alkoholna fermentacija ali alkoholno vrenje: postopek, pri katerem kvasovke spreminjajo grozdni sladkor v alkohol, ob tem pa nastajajo arome, bistveno pomembne za končni slog vina.

  • Barva vina: glede na barvo poznamo bela, rdeča vina in roze, vendar je paleta dejanskih barv vina zelo široka. Na priljubljenosti ponovno pridobivajo oranžna vina, ki svojo barvo dobijo zaradi postopka daljše maceracije. Pri pokušnji vina barvo opazujemo tako, da kozarec pri dobri svetlobi na beli površini pridržimo pred seboj približno pod kotom 45 stopinj. Pri tem opazujemo jedro barve v kozarcu in tudi nianse na robu.

  • Cvetica: izraz, ki prihaja iz francoske besede bouquet, kar pomeni »šopek cvetja«, in se običajno nanaša na terciarne arome vina. Podobno kot pri raznolikem šopku rož se tudi pri vinu med procesom zorenja iz posameznih enostavnih arom sorte razvije skupna aroma, ki jo v vinskem žargonu poimenujemo cvetica, ta pa predstavlja pomembno merilo njegove kakovosti.

  • Harmonično vino: izraz za vina, pri katerih so vse sestavine v pravih razmerjih, nobeden izmed elementov ne izstopa, posledično pa vino deluje uravnoteženo.

  • Letnik: je označen na steklenici, nanaša pa se na leto, v katerem je bilo obrano grozdje, iz katerega je vino narejeno.

  • Ledeno vino: vino, ki se od »klasičnega« vina razlikuje po načinu pridelave, in sicer se pridela iz grozdja, ki je naravno zmrznilo na vinski trti. Lahko je belo ali rdeče, vedno pa je zelo sladko z visokimi vsebnostmi kislin.

  • Maceracija: pomemben proces, pri katerem je grozdni sok, kateremu rečemo tudi mošt, v stiku z lupinami grozdnih jagod. Delno stisnjeni vinski grozdi se tako namakajo v lastni tekočini, pri tem pa mošt iz lupinic in pešk pridobiva barvo, okuse, tanine in druge komponente, ki prispevajo h karakterju vina.
  • Mirna vina: vina, ki imajo za razliko od penečih zanemarljivo nizko vsebnost raztopljenega ogljikovega dioksida.

  • Mlado vino: vino, ki se začne prodajati še v letu trgatve. Običajno gre pri mladih vinih za sveža in lahka vina s sadno aromo.

  • Mošt: nepovret grozdni sok, pridobljen s stiskanjem ali drozganjem grozdnih jagod. Izraz se uporablja vse do zaključka alkoholnega vrenja, ko omenjena tekočina postane vino.

  • Pookus: okus, ki ostane po okušanju požirka vina.

  • Primarne ali sortne arome: arome v vinu, ki izvirajo iz grozdja in med njegovo predelavo preidejo v mošt. Vsaka sorta ima značilne primarne arome, ki jo ločujejo od ostalih, najpogostejše primarne arome pa so sadne, cvetne in začimbne.

  • Sekundarne ali vrelne arome: arome v vinu, ki se sproščajo med procesom alkoholnega vrenja, in so posledica encimskih reakcij, ki potekajo v tej fazi vinifikacije. Najpogostejše sekundarne arome so sadne in začimbne.

  • Terciarne ali zorilne arome: arome, ki nastajajo med zorenjem in razvojem vina v sodu ali v steklenici. Te snovi, ki sestavljajo t. i. cvetico zrelega vina, so posledica mnogih procesov različnih sestavin vina skozi čas zorenja. V tem času tudi iz primarnih in sekundarnih nastanejo nove, bolj stabilne arome, ki dajo vinu kompleksnost.

  • Sulfiti: skupen izraz za vse žveplove spojine, prisotne v stekleničenem vinu.

  • Vinifikacija: izraz, ki označuje pridelavo vina in vključuje vse postopke od izbire grozdja do stekleničenja vina.
SPAR Vinoteka

Vino za k večerji, vino za praznik, hišno vino za vsak dan, pa bolj posebno vino za izjemne ljudi in izvirne jedi. Prebrskajte široko ponudbo svetovnih in domačih vin, raziskujte in odkrijte kaj novega. Pri izbiri si pomagajte z napotki Sparovega someljeja.

Več
Katalogi SPAR in INTERSPAR

Aktualni SPAR in INTERSPAR katalogi

Vsi aktualni katalogi na enem mestu! Prelistajte jih in preverite odlične akcijske cene vaših najljubših izdelkov.

Več