
VINO – SONCE V STEKLENICI
Čeprav nas grška mitologija uči, da je vino ustvaril bog veseljaštva Dioniz, smo navadni smrtniki v njem uživali že veliko prej. Domneva se namreč, da je vino med ljudmi prisotno že devet tisoč let, saj je toliko stara kultura vinske trte iz dežel Srednjega vzhoda, vsaj par tisoč let pred našim štetjem pa naj bi ga že pridelovali v Gruziji, Iranu in na Siciliji. Če o vsem tem pišemo v pogojniku, pa lahko z gotovostjo trdimo, da so vino pili vsaj pet tisoč let nazaj, saj je toliko stara sumerska freska, na kateri je prikazan ta običaj.
Vino je imelo v zgodnjih civilizacijah pomembno vlogo, na kar kaže tudi ena prvih zbirk zakonov, Hamurabijev zakonik iz časa Mezopotamije, ki je za goljufije z vinom predvideval stroge kazni. Kasneje so ga radi uživali Stari Grki, verjetno tudi zaradi prej omenjenega boga vina in zabave. Slednjega so od Grkov prevzeli Rimljani in ga poimenovali Bakh – bog vina, cvetja in ekstaze – vino pa vključili v vsa področja svojega življenja. Od tod tudi znan latinski rek »In vino veritas« (V vinu je resnica), ki se je ohranil vse do danes. Pitje vina pa vendarle ni bilo dostopno vsem; v starem Rimu je bilo ženskam prepovedano, najstrožja kazen za prekršek je bila celo smrt. V obdobje rimskega cesarstva sodi tudi najstarejša buteljka vina iz leta 325, ki je bila skrbno shranjena v enem izmed rimskih sarkofagov, najdenem v Nemčiji.
https://winefolly.com/deep-dive/what-is-wine/
https://repozitorij.uni-lj.si/Dokument.php?id=135380&lang=eng
https://www.ovinu.si/slovar/S
https://winefolly.com/deep-dive/common-types-of-wine/
https://www.forbes.com/sites/karlsson/2018/01/24/the-top-ten-grape-varieties-in-the-world/?sh=c3863e110083
Puckette, Madeline in Hammack, Justin (2016): Nori na vino.
https://winefolly.com/tips/famous-wine-blends/
Poleg rdečih in belih se v vašem kozarcu lahko znajdejo tudi rožnata ali pa oranžna vina, ki zadnja leta uživajo vse večjo priljubljenost. Če se zdi samoumevno, da iz temnih sort vinske trte pridobivamo rdeča in iz svetlih sort bela vina, čeprav tudi to vedno ne drži, pa smo pri drugih dveh barvah pogosto v zagati. Naj vam pomagamo; skrivnost za različne barve vin se skriva v postopku pridelave!
https://wineinsiders.com/wine-101/10-fun-facts-about-white-wine
https://www.ovinu.si/970/Kako-nastane-vino-tokrat-o-barvi-vina-in-njegovi-pridelavi
https://wineinsiders.com/wine-101/10-fun-facts-rose-wine
https://www.ovinu.si/153/Odpiramo-vinski-slovar-kaj-je-oranzno-vino
https://winefolly.com/deep-dive/orange-wine/
Na edinstven okus vina vpliva pet osnovnih značilnosti, ki določajo njegov karakter: sladkost, kislost, tanini, alkohol in telo. Omenjene lastnosti nam med drugim pomagajo prepoznati različna vina in povezati podobna med seboj.
Kislost vina je pomembna lastnost, ki zastopa oster ali kisel okus vina ter določa zaznavanje svežine v njem. Večina vin ima pH vrednost med 3 in 4, pri čemer nižja vrednost pomeni bolj kisel okus – slednjega v ustih zaznamo po tem, da sproži izločanje sline. Za primerjavo: beli kis ima običajno pH 2,5, voda pa nevtralen pH 7.
Na kislost vina med drugim vpliva tudi podnebje, v katerem raste vinska trta. Grozdje namreč z dozorevanjem postaja vse manj kislo, zato v hladnejšem podnebju, kjer težje dozori, nastajajo bolj kisla vina.
Zanimivost: V vinu ste zagotovo že kdaj opazili majhne trdne drobce, ki se vrtijo pri dnu ali se držijo spodnje strani plute. To so povsem neškodljivi kristali vinske kisline.
Alkohol igra pomembno vlogo pri zaznavanju arom vina, ki z njegovo pomočjo potujejo do našega nosu, hkrati pa vinu doda viskoznost in telo. Vina z višjo vsebnostjo alkohola imajo bolj izrazit in masten okus.
Alkohol v vinu nastane med procesom fermentacije, ko se s pomočjo kvasovk sladkor pretvarja v etanol. Vsebnost alkohola izražamo kot volumenski odstotek alkohola (vol. %), ta podatek pa mora biti vedno naveden na etiketi vina. Alkoholne stopnje vina se gibljejo od 5,5 vol. % pa vse do 20 vol. % alkohola, povprečje pa je nekje med 11 in 13 vol. %. Ker alkohol zaznamo kot žgoč občutek v ozadju grla, vino z več alkohola nekateri poimenujejo kar »vroče vino«.
https://www.youtube.com/watch?v=sZZ6ODbqKzA
https://lu-jesenice.net/wp-content/uploads/2020/03/osnove_poznavanja_vin.pdf
https://www.ovinu.si/slovar/S
Puckette, Madeline in Hammack, Justin (2016): Nori na vino, str. 9.
https://www.ovinu.si/slovar/K
https://winefolly.com/deep-dive/understanding-acidity-in-wine/
https://sl.cubanfoodla.com/what-is-acidity-wine
Puckette, Madeline in Hammack, Justin (2016): Nori na vino, str. 4 in 10.
https://www.ovinu.si/1023/Kako-nastane-vino-kaj-so-tanini
https://vinovino.si/2019/01/12/kaj-so-to-tanini-v-vinu/
https://www.ovinu.si/slovar/T
https://sl.wineclubdirectory.net/what-are-tannins
Puckette, Madeline in Hammack, Justin (2016): Nori na vino, str. 10.
https://www.ovinu.si/slovar/A
https://winefolly.com/deep-dive/wine-characteristics/
Puckette, Madeline in Hammack, Justin (2016): Nori na vino, str. 11.
Pri klasični oziroma tradicionalni metodi, ki je najzahtevnejši in najdaljši postopek pridelave penečih vin, poteka sekundarno alkoholno vrenje v steklenici sami, pri čemer se tvorijo majhni, obstojni mehurčki.
Pri charmat ali tankovski metodi pa sekundarna fermentacija poteka v visokotlačnih posodah oziroma tankih, od tod tudi njeno drugo ime, pri tem pa nastajajo krepki mehurčki srednje velikosti. Postopek je običajno nekoliko krajši kot pri klasični metodi, ta vina pa so navadno bolj sadna, sveža in razigrana.
https://winefolly.com/deep-dive/everything-you-need-to-know-about-wine-in-9-bottles/
Puckette, Madeline in Hammack, Justin (2016): Nori na vino.
https://www.ovinu.si/1008/Kako-nastane-vino-zakaj-v-Sloveniji-ne-moremo-pridelati-sampanjca
Ko govorimo o lokalnem vinu, se lahko Slovenci pohvalimo s kar 11 avtohtonimi sortami.
Osmice so primorska posebnost, ko vinogradniki na svoji domačiji postrežejo z lastnim vinom in tradicionalnimi jedmi. Organizirajo jih enkrat ali dvakrat letno, prepoznamo pa jih po lesenem kažipotu in bršljanovi vejici, ki ostane sveža ravno osem dni.
Osmice so k nam prišle z odlokom cesarice Marije Terezije v 18. stoletju, s katerim so vinogradniki dobili dovoljenje, da so lahko osem dni v letu svoje vino prodajali doma oz. t. i. vinotočih pod vejo, pri tem pa so bili oproščeni davka.
God sv. Martina oziroma Martinovo, ki ga obeležujemo 11. novembra, pri nas velja za dan, ko se mošt spremeni v vino, običajno pa praznovanje traja kar cel teden. Takrat se Slovenci radi podamo v osmice ali si privoščimo martinovo pojedino, pri kateri poleg vina na mizi ne smejo manjkati pečena gos, mlinci in rdeče zelje.
https://www.slovenia.info/sl/zgodbe/sezona-trgatev-trka-na-vrata-in-srca
https://www.slovenia.info/sl/zgodbe/raziscite-pohodniske-poti-med-vinogradi
https://www.hrami.eu/dogodki-v-vinskih-hramih/odprte-kleti
https://osmice.info/index.php/kaj-je-osmica/
https://vinska-fontana.si/
https://www.mojaobcina.si/radenci/novice/vinska-fontana-kapela.html
https://www.visitsmarjeske-toplice.si/ponudba/izvir-cvicka.html
https://siol.net/trendi/kulinarika/martinovo-vec-kot-praznik-vina-154197
Francoski odvetnik, politik in velik gurman Jean Anthelme Brillat-Savarin je nekoč dejal, da je »jed brez vina kot dan brez sonca.« In res sta že tisočletja hrana in vino nerazdružljiv par, pri tem pa je dobro upoštevati določena priporočila, če si želimo pričarati vrhunsko kulinarično izkušnjo.
Nikoli ne kombiniramo taninskih vin, kot so cabernet sauvignon, syrah, tempranillo, z artičokami ali svežimi šparglji. Zaradi priokusa, ki ga ti jedi pustita, bo namreč večina vin ustvarila presladek ali celo kovinski okus.
https://www.azquotes.com/author/13032-Jean_Anthelme_Brillat_Savarin
https://en.wikipedia.org/wiki/Jean_Anthelme_Brillat-Savarin
https://www.foodandwine.com/wine/15-rules-great-wine-and-food-pairings
https://klet-brda.si/advices/osnove-spajanja-vina-in-hrane/
https://malasolavina.si/abc-spajanja-hrane-in-vina-8-osnovnih-nacel/
https://winefolly.com/wine-pairing/getting-started-with-food-and-wine-pairing/
https://www.matchingfoodandwine.com/
https://www.decanter.com/learn/pairing-wine-with-fish-what-to-choose-440973/
https://winefolly.com/wine-pairing/wine-with-fish-pairing-guide/
https://www.foodandwine.com/wine/15-rules-great-wine-and-food-pairings
http://old.klet-brda.si/sl/ribe-in-vino/?v=ce774d9cab3a
https://www.foodrepublic.com/2013/02/18/this-may-be-the-most-helpful-wine-pairing-chart-weve-ever-seen/
https://winefolly.com/wine-pairing/simple-food-and-wine-pairing/
https://winespeed.com/blog/2018/11/wine-versus-food-in-surprising-and-important-ways/
https://www.spar.si/jedel-bi
Rokovanje z žlahtno kapljico se začne že pri hrambi vina, nadaljuje pa s primerno postrežbo, ki je odvisna od vrste vina. Če ne želite narediti ene od klasičnih napak ter sebi in drugim pokvariti uživanja v vinu, ki ste ga skrbno izbrali, sledite naslednjim nasvetom!
Za popolno zaznavanje arom vina boste poskrbeli s pravilno postrežno temperaturo. Rdeče vino postrežemo ohlajeno rahlo pod sobno temperaturo (12–19 stopinj Celzija), medtem ko bo belo vino navdušilo ob hladnejših temperaturah (8–12 stopinj Celzija). Še hladnejša naj bodo peneča vina (5–8 stopinj Celzija), pri tem penine z višjo stopnjo sladkorja zahtevajo nižjo temperaturo, zrele in bogate penine pa nekaj stopinj več.
Ker ne okušamo samo z jezikom, temveč tudi z očmi, je za najboljšo izkušnjo pomembna izbira pravega vinskega kozarca. Vinoljubci lahko s štirimi vrstami kozarcev pokrijemo vse vrste vina:
S točenjem v karafo pustimo vinu dihati; če ga po odprtju natočimo neposredno v kozarec, ga namreč ne prezračimo ustrezno. Slednje je še posebej pomembno pri mlajših rdečih vinih, saj zrak omehča njihove okuse in odpre arome. Vino v karafo prelijemo približno pol ure pred postrežbo.
Katera vina so primerna za karafo in prezračevanje?
DA
NE
https://www.thespruceeats.com/how-to-store-wine-3511140
https://www.masterclass.com/articles/how-to-properly-store-wine-at-home
https://www.coolervino.com/wp-content/uploads/2016/11/wine-serving-temperature-guide-chart-infographic-1200x981.jpg
https://www.kj.com/sites/default/files/blogs/2011/01/KJ16_55989_ServingTemp_Infographic_LoRes.jpg
https://www.masterclass.com/articles/how-to-store-red-wine-after-opening
https://www.winemag.com/2015/05/15/5-tips-for-storing-opened-wine/
https://i.pinimg.com/originals/87/74/de/8774defcab9b84c912ca487a5a234977.jpg
https://steklarna-rogaska.si/pravilna-izbira-vinskega-kozarca/
https://advancedmixology.com/blogs/art-of-mixology/wine-glass-dimensions-sizes
https://grapeadventures.com/7-must-know-tips-for-serving-wine/
https://vinovino.si/2019/12/15/kako-dolgo-lahko-hranim-odprto-steklenico-vina/
https://odprtakuhinja.delo.si/kozarec/toliko-casa-lahko-v-hladilniku-pocaka-odprto-vino/
https://winefolly.com/deep-dive/what-is-wine/
Puckette, Madeline in Hammack, Justin (2016): Nori na vino.
https://vinovino.si/2020/06/18/kako-se-pravilno-izgovori-zelen-in-malvazija/
https://winefolly.com/deep-dive/wine-characteristics/
http://www.pisrs.si/Pis.web/pregledPredpisa?id=ZAKO4816
https://vinovino.si/2019/10/07/kako-nastane-rose-vino/
https://www.ovinu.si/989/Kako-nastane-vino-zakaj-je-vino-sladko
https://www.stat.si/StatWeb/News/Index/10125
https://www.lupa-portal.si/vsebina/aktualno/zanimivosti-o-vinu/
https://siol.net/novice/poletni-dan/pet-zanimivih-dejstev-o-vinu-475450