VINO

Star nemški pregovor pravi, da se v sodu vina skriva kup čudes. In res, ko se podamo v raziskovanje te žlahtne kapljice, ki v barvni paleti sega vse od bogatih rdečih, rožnatih pa do zlato rumenkastih in celo oranžnih odtenkov, se nad pijačo, ki jo je Shakespeare oklical za najboljšega prijatelja, kaj hitro navdušimo.

Znanje o vinu je še posebej cenjeno med ljubitelji gastronomije, saj lahko dobra in pravilno izbrana steklenica oplemeniti skorajda vsako jed. Svet vina ponuja raznolike arome in okuse, ob tem pa nam je v veliko pomoč vinski bonton, ki nas vodi skozi pravilne kombinacije in nam vlije potrebno samozavest ob rokovanju z vinsko karto. Pri tem pa je pomembno, da ves čas upoštevamo načelo preudarnosti in zmernosti.   

»Kaj je vino?« se morda zdi nepotrebno vprašanje, pa vendar – kako dobro v resnici poznate vsebino svoje najljubše buteljke?

Vino je alkoholna pijača iz fermentiranega grozdja, pri čemer ne gre za namizno ali jedilno, temveč vinsko grozdje. To je manjše in slajše, za razliko od namiznega pa ima semena in debelejšo lupino.

V večini držav standardna buteljka vsebuje 7,5 dL vina. Kozarec z 1 dL vina vsebuje eno enoto oz. merico alkohola, kar je približno 10 g čistega alkohola (etanola).

Kot zanimivost – ko kozarec vina naročite v Sloveniji, vam običajno postrežejo z 1 decilitrom, medtem ko je merica pri Francozih, Italijanih in tudi ponekod drugod v tujini pogosto 1,75 decilitra.  

Sladkost vina ponazarja, koliko nepovretega sladkorja je prisotnega v njem. Na podlagi tega vina delimo na štiri kategorije: suha, polsuha, polsladka in sladka.
Sladkost vina je v prvi vrsti odvisna od fermentacije; pri suhih vinih fermentacija poteka do konca, pri sladkih vinih pa se zaustavi prej, s čimer se v vinu ohrani več sladkorja. Obenem na zaznavanje sladkosti vina vpliva tudi vsebnost alkohola, kislin in taninov. Ker kisline in grenki tanini zmanjšujejo občutek sladkosti, lahko bolj kisla vina zaznavamo manj sladka kot tista z manj kislosti, četudi imajo isto sladkorno stopnjo.

Lestvica stopenj sladkosti mirnih vin:

• Suha: 0–9 g/L
  
• Polsuha: 9–18 g/L
  
• Polsladka: 18–45 g/L
  
• Sladka: 45+ g/L

Lestvica stopenj sladkosti penečih vin:

• Popolnoma suho (brut nature): 0–3 g/L
  
• Izredno suho (extra brut): 0–6 g/L
  
• Zelo suho (brut): 0–15 g/L
  
• Suho (extra dry): 12–20 g/L
  
• Polsuho (sec): 17–35 g/L
  
• Polsladko (demi sec): 33–50 g/L
  
• Sladko (doux): 50+ g/L.

Telo opisuje zaznavo ali težo vina v ustih, nanj pa vplivajo vse štiri predstavljene značilnosti: sladkost, kislost, tanini in alkohol. Telo vina sega od lahkega prek srednje polnega do krepkega. V splošnem so lažja vina manj sladka, imajo manj taninov in nižjo alkoholno stopnjo ter so bolj kisla, nasprotno pa velja za vina s krepkim telesom.

Kultura vinske trte na Slovenskem sega v 4. stoletje pred našim štetjem, ko so jo k nam prinesli Kelti, Rimljani pa so kasneje poskrbeli za priljubljenost vina in vinogradništvo razvili v velik posel. Po ukazu rimskega cesarja Probusa so na naši zemlji gojili le najboljše sorte.

Velik vpliv na nadaljnji razvoj vinogradništva je imelo krščanstvo, saj vino po simbolizira Kristusovo kri in predstavlja sestavni del krščanskega obreda. O kakovosti vin na našem območju je razpravljal že Janez Vajkard Valvasor, ki je v Slavi vojvodine Kranjske Istro primerjal z biblijsko deželo Kanaan; tako, kot sta se tam cedila med in mleko, sta se v Istri pretakala olje in vino.

Ob koncu 19. stoletja jo je vinogradnikom zabredla trsna uš, ki je uničila skoraj polovico vinogradov, a so slednje do prve svetovne vojne povečini obnovili. Ob razpadu Jugoslavije je zaradi izgube prodajnih trgov slovensko vinogradništvo znova doživelo velik udarec, vendar si je Slovenija po zaslugi svoje kakovosti, pestrosti in butičnosti izborila prepoznavno in ugledno mesto v svetu vina.  

Poznavanje ugodnih pogojev za shranjevanje vina nam pride še kako prav, ko za buteljko odštejemo nekaj evrov več.

Čeprav prevladuje mnenje, da vina z leti postajajo boljša, so le redka primerna za staranje. 90 odstotkov vin je namreč namenjenih za uporabo v enem do dveh letih po stekleničenju.

Vodila za ohranjanje vrhunskega okusa:

• Vino naj bo hranjeno na temperaturi do 12 stopinj Celzija.
• Upoštevajte, da je za hranjenje vina idealna vlažnost med 65 in 75 odstotki.
• Z izogibanjem svetlobi boste ohranili okus in preprečili zgodnje staranje vina.
• Steklenico hranite stran od virov vibracij, kot sta pomivalni ali pralni stroj. Vibracije namreč vplivajo na ​​usedline v steklenici in zmotijo ​​občutljiv proces staranja vina.
• Vinske steklenice s plutovinastim zamaškom shranjujte vodoravno. Vodoravna lega namreč ohranja zamašek vlažen, s tem pa se prepreči prepuščanje kisika in prezgodnje staranje.
• Ne pozabite, da je običajen hladilnik najmanj ugoden prostor za shranjevanje, saj vgrajena luč oddaja toploto, vibracije hladilnika pa preprečujejo sedimentacijo, kar vodi v izgubo kakovosti vina.