VINO - SONCE V STEKLENICI

Star nemški pregovor pravi, da se v sodu vina skriva kup čudes. In res, ko se podamo v raziskovanje te žlahtne kapljice, ki v barvni paleti sega vse od bogatih rdečih, rožnatih pa do zlato rumenkastih in celo oranžnih odtenkov, se nad pijačo, ki jo je Shakespeare oklical za najboljšega prijatelja, kaj hitro navdušimo.

Znanje o vinu je še posebej cenjeno med ljubitelji gastronomije, saj lahko dobra in pravilno izbrana steklenica oplemeniti skorajda vsako jed. Svet vina ponuja raznolike arome in okuse, ob tem pa nam je v veliko pomoč vinski bonton, ki nas vodi skozi pravilne kombinacije in nam vlije potrebno samozavest ob rokovanju z vinsko karto. Pri tem pa je pomembno, da ves čas upoštevamo načelo preudarnosti in zmernosti.    

Vino, sonce v steklenici, SPAR SI

"Bog je ustvaril vodo, človek pa vino." - Victor Hugo

Je vino res odkril Dioniz?

Čeprav nas grška mitologija uči, da je vino ustvaril bog veseljaštva Dioniz, smo navadni smrtniki v njem uživali že veliko prej. Domneva se namreč, da je vino med ljudmi prisotno že devet tisoč let, saj je toliko stara kultura vinske trte iz dežel Srednjega vzhoda, vsaj par tisoč let pred našim štetjem pa naj bi ga že pridelovali v Gruziji, Iranu in na Siciliji. Če o vsem tem pišemo v pogojniku, pa lahko z gotovostjo trdimo, da so vino pili vsaj pet tisoč let nazaj, saj je toliko stara sumerska freska, na kateri je prikazan ta običaj.

Vino je imelo v zgodnjih civilizacijah pomembno vlogo, na kar kaže tudi ena prvih zbirk zakonov, Hamurabijev zakonik iz časa Mezopotamije, ki je za goljufije z vinom predvideval stroge kazni. Kasneje so ga radi uživali Stari Grki, verjetno tudi zaradi prej omenjenega boga vina in zabave. Slednjega so od Grkov prevzeli Rimljani in ga poimenovali Bakh – bog vina, cvetja in ekstaze – vino pa vključili v vsa področja svojega življenja. Od tod tudi znan latinski rek »In vino veritas« (V vinu je resnica), ki se je ohranil vse do danes. Pitje vina pa vendarle ni bilo dostopno vsem; v starem Rimu je bilo ženskam prepovedano, najstrožja kazen za prekršek je bila celo smrt. V obdobje rimskega cesarstva sodi tudi najstarejša buteljka vina iz leta 325, ki je bila skrbno shranjena v enem izmed rimskih sarkofagov, najdenem v Nemčiji.  

Vino, sonce v steklenici, zgodovina vina, SPAR SI
Vino, sonce v steklenici, steklenica vina, SPAR SI

Ali veste, od kod prihaja izraz nazdravljanje (toasting)?
Nazdravljanje so vpeljali Rimljani, ki so ob začetku pogostitve na ta način počastili svojega cesarja. Običaj se je začel tako, da so najprej v kozarec z vinom spustili košček toasta, s katerim so omilili kislino, ki je bila proizvedena v zgodnjem procesu pridelave vina, nato pa dvignili kozarce visoko v zrak.

Vino, sonce v steklenici, steklenica vina pod drobnogledom, SPAR SI

STEKLENICA VINA POD DROBNOGLEDOM

»Kaj je vino?« se morda zdi nepotrebno vprašanje, pa vendar – kako dobro v resnici poznate vsebino svoje najljubše buteljke?

Vino je alkoholna pijača iz fermentiranega grozdja, pri čemer ne gre za namizno ali jedilno, temveč vinsko grozdje. To je manjše in slajše, za razliko od namiznega pa ima semena in debelejšo lupino.

V večini držav standardna buteljka vsebuje 7,5 dL vina. Kozarec z 1 dL vina vsebuje eno enoto oz. merico alkohola, kar je približno 10 g čistega alkohola (etanola).

Kot zanimivost – ko kozarec vina naročite v Sloveniji, vam običajno postrežejo z 1 decilitrom, medtem ko je merica pri Francozih, Italijanih in tudi ponekod drugod v tujini pogosto 1,75 decilitra.  

Vino, sonce v steklenici, sestava vina, SPAR SI
Vino, sonce v steklenici, razlika med sortnim in zvrstnim vinom, SPAR SI

RAZLIKA MED SORTNIM IN ZVRSTNIM VINOM

Medtem ko so sortna vina narejena iz ene sorte grozdja, zvrstno vino nastane z mešanjem različnih sort.

Zvrstna vina so nekoč imenovali kar »mešano vino«, kar je neposrečen izraz, saj postopek mešanja presega združevanje dveh ali več sort grozdja. Vinarji gredo pri ustvarjanju zvrstnih vin namreč čez strog postopek izbire sodov, saj vsaka sorta prispeva svoje značilnosti arome in okusa.

Znamenito slovensko zvrstno vino je cviček, ki je pridelan iz rdečih in belih sort grozdja, medtem ko so znani primeri tujih zvrstnih vin denimo francoski šampanjec, portugalski portovec, italijanski chianti in španska rioja.

Sortna vina so označena po sorti vinske trte, ki daje grozdje, iz katerega so nastala – buteljka rizlinga tako dobi ime po trti rizling. Ob tem je pomemben podatek, da vsaka država določi minimalni odstotek vrste grozdja, ki mora biti prisotna v vinu, da se slednjega lahko poimenuje po njej.

Čeprav obstaja več kot 1.300 sort vinskega grozdja, se večinoma uporablja zgolj sto najbolj priljubljenih – te zavzemajo kar tri četrtine svetovnih vinogradov.  

Vino, sonce v steklenici, steklenica vina, SPAR SI

"Jed, vino, spanje, ljubezen, vse bodi umirjeno." - Hipokrat

Vino, sonce v steklenici, SPAR SI

Nekaj najbolj prepoznavnih sort vina:

VINO V VSEH BARVAH SONČNEGA ZAHODA

Poleg rdečih in belih se v vašem kozarcu lahko znajdejo tudi rožnata ali pa oranžna vina, ki zadnja leta uživajo vse večjo priljubljenost. Če se zdi samoumevno, da iz temnih sort vinske trte pridobivamo rdeča in iz svetlih sort bela vina, čeprav tudi to vedno ne drži, pa smo pri drugih dveh barvah pogosto v zagati. Naj vam pomagamo; skrivnost za različne barve vin se skriva v postopku pridelave!

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, belo vino, SPAR SI

Belo vino

Pri pridelavi belega vina se lupinice in peške grozdnih jagod pred alkoholnim vrenjem, poimenovanem fermentacija, odstranijo, zato se mošt ne obarva rdeče. Prav tako je odsotnost stika med moštom in grozdnimi lupinicami razlog, da je v belih vinih manj taninov kot v rdečih.

 

Niso vsa bela vina narejena iz belih sort grozdja. Ker je barva vina odvisna od tega, kako dolgo se mošt namaka skupaj z lupinicami in peškami, lahko tudi iz rdečih sort dobimo bela vina. Med slavnimi primeri belih vin, pridobljenih iz rdečega grozdja, sta beli različici vin sangiovese in cabernet.

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, rdeče vino, SPAR SI

Rdeče vino

Tudi rdeče vino je sprva bele barve, v rdeče pa se obarva med postopkom maceracije. Poleg sorte grozdja na odtenek rdeče barve vina vpliva tudi lokacija vinske trte, način pridelave vina ter njegova starost.

 

Maceracija je proces, v katerem se pred, med ali po fermentaciji v moštu ali vinu namaka jagodne lupinice, pa tudi peške in peclje. Alkohol namreč deluje kot topilo, zato se iz trdih delcev izločijo barvila, tanini in arome.  

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, rose, SPAR SI

Roze

Rožnata vina, poimenovana tudi rozeji, so znana po odtenkih, ki segajo od rožnate do bledo rdeče. Pridelujemo jih iz grozdja rdečih sort, vendar pa se od pridelave rdečih vin postopek razlikuje v tem, da je stik mošta z grozdnimi lupinicami zelo kratek – traja le nekaj ur. Francija, domovina rozeja, je obenem tudi njegova največja proizvajalka, uvoznica in potrošnica.

Vino, sonce v steklenici, sorta vina, oranžno vino, SPAR SI

Oranžno vino

Pridelava oranžnega vina je starodaven postopek, ki izvira z območja Kavkaza, v zadnjih desetletjih pa je ponovno postal bolj razširjen. Narejena so iz belih sort grozdja, njihova pridelava pa je podobna rdečim vinom, saj vključuje daljšo maceracijo, ki traja od nekaj dni do nekaj mesecev. Navadno imajo tudi daljši proces zorenja, ta je lahko celo daljši od enega leta.

 

Oranžna vina so tudi uradno postala četrta vinska barva, zato jim pripada svoje mesto na vinskih kartah. Gre za nekoliko manj poznana, a vse bolj priljubljena vina drznih, intenzivnih okusov z medenimi aromami.

KAKŠEN PA JE VAŠ NAJLJUBŠI SLOG?

Večino vin lahko kategoriziramo v enega izmed devetih osnovnih slogov, pri tem pa se je treba zavedati, da tudi med podobnimi vini obstaja nemalo nians in razlik.  

Vino, sonce v steklenici, peneče vino, SPAR SI

PENEČE VINO: KLASIČNO ALI CHARMAT?

Pri klasični oziroma tradicionalni metodi, ki je najzahtevnejši in najdaljši postopek pridelave penečih vin, poteka sekundarno alkoholno vrenje v steklenici sami, pri čemer se tvorijo majhni, obstojni mehurčki.

Pri charmat ali tankovski metodi pa sekundarna fermentacija poteka v visokotlačnih posodah oziroma tankih, od tod tudi njeno drugo ime, pri tem pa nastajajo krepki mehurčki srednje velikosti. Postopek je običajno nekoliko krajši kot pri klasični metodi, ta vina pa so navadno bolj sadna, sveža in razigrana.  

ALI STE VEDELI?

MALI VINSKI SLOVARČEK

  • Alkoholna fermentacija ali alkoholno vrenje: postopek, pri katerem kvasovke spreminjajo grozdni sladkor v alkohol, ob tem pa nastajajo arome, bistveno pomembne za končni slog vina.

  • Barva vina: glede na barvo poznamo bela, rdeča vina in roze, vendar je paleta dejanskih barv vina zelo široka. Na priljubljenosti ponovno pridobivajo oranžna vina, ki svojo barvo dobijo zaradi postopka daljše maceracije. Pri pokušnji vina barvo opazujemo tako, da kozarec pri dobri svetlobi na beli površini pridržimo pred seboj približno pod kotom 45 stopinj. Pri tem opazujemo jedro barve v kozarcu in tudi nianse na robu.

  • Cvetica: izraz, ki prihaja iz francoske besede bouquet, kar pomeni »šopek cvetja«, in se običajno nanaša na terciarne arome vina. Podobno kot pri raznolikem šopku rož se tudi pri vinu med procesom zorenja iz posameznih enostavnih arom sorte razvije skupna aroma, ki jo v vinskem žargonu poimenujemo cvetica, ta pa predstavlja pomembno merilo njegove kakovosti.

  • Harmonično vino: izraz za vina, pri katerih so vse sestavine v pravih razmerjih, nobeden izmed elementov ne izstopa, posledično pa vino deluje uravnoteženo.

  • Letnik: je označen na steklenici, nanaša pa se na leto, v katerem je bilo obrano grozdje, iz katerega je vino narejeno.

  • Ledeno vino: vino, ki se od »klasičnega« vina razlikuje po načinu pridelave, in sicer se pridela iz grozdja, ki je naravno zmrznilo na vinski trti. Lahko je belo ali rdeče, vedno pa je zelo sladko z visokimi vsebnostmi kislin.

  • Maceracija: pomemben proces, pri katerem je grozdni sok, kateremu rečemo tudi mošt, v stiku z lupinami grozdnih jagod. Delno stisnjeni vinski grozdi se tako namakajo v lastni tekočini, pri tem pa mošt iz lupinic in pešk pridobiva barvo, okuse, tanine in druge komponente, ki prispevajo h karakterju vina.
  • Mirna vina: vina, ki imajo za razliko od penečih zanemarljivo nizko vsebnost raztopljenega ogljikovega dioksida.

  • Mlado vino: vino, ki se začne prodajati še v letu trgatve. Običajno gre pri mladih vinih za sveža in lahka vina s sadno aromo.

  • Mošt: nepovret grozdni sok, pridobljen s stiskanjem ali drozganjem grozdnih jagod. Izraz se uporablja vse do zaključka alkoholnega vrenja, ko omenjena tekočina postane vino.

  • Pookus: okus, ki ostane po okušanju požirka vina.

  • Primarne ali sortne arome: arome v vinu, ki izvirajo iz grozdja in med njegovo predelavo preidejo v mošt. Vsaka sorta ima značilne primarne arome, ki jo ločujejo od ostalih, najpogostejše primarne arome pa so sadne, cvetne in začimbne.

  • Sekundarne ali vrelne arome: arome v vinu, ki se sproščajo med procesom alkoholnega vrenja, in so posledica encimskih reakcij, ki potekajo v tej fazi vinifikacije. Najpogostejše sekundarne arome so sadne in začimbne.

  • Terciarne ali zorilne arome: arome, ki nastajajo med zorenjem in razvojem vina v sodu ali v steklenici. Te snovi, ki sestavljajo t. i. cvetico zrelega vina, so posledica mnogih procesov različnih sestavin vina skozi čas zorenja. V tem času tudi iz primarnih in sekundarnih nastanejo nove, bolj stabilne arome, ki dajo vinu kompleksnost.

  • Sulfiti: skupen izraz za vse žveplove spojine, prisotne v stekleničenem vinu.

  • Vinifikacija: izraz, ki označuje pridelavo vina in vključuje vse postopke od izbire grozdja do stekleničenja vina.
KVIZ

Podarjamo 50 litrov sladoleda! Sodelujte v kvizu, osvežite svoje znanje in zadenite slastne sladoledne nagrade.

Sodelujte