RAZVOJ VINA NA SLOVENSKEM

Vino, sonce v steklenici, razvoj vina na Slovenskem, SPAR SI

Kultura vinske trte na Slovenskem sega v 4. stoletje pred našim štetjem, ko so jo k nam prinesli Kelti, Rimljani pa so kasneje poskrbeli za priljubljenost vina in vinogradništvo razvili v velik posel. Po ukazu rimskega cesarja Probusa so na naši zemlji gojili le najboljše sorte.

Velik vpliv na nadaljnji razvoj vinogradništva je imelo krščanstvo, saj vino po simbolizira Kristusovo kri in predstavlja sestavni del krščanskega obreda. O kakovosti vin na našem območju je razpravljal že Janez Vajkard Valvasor, ki je v Slavi vojvodine Kranjske Istro primerjal z biblijsko deželo Kanaan; tako, kot sta se tam cedila med in mleko, sta se v Istri pretakala olje in vino.

Ob koncu 19. stoletja jo je vinogradnikom zabredla trsna uš, ki je uničila skoraj polovico vinogradov, a so slednje do prve svetovne vojne povečini obnovili. Ob razpadu Jugoslavije je zaradi izgube prodajnih trgov slovensko vinogradništvo znova doživelo velik udarec, vendar si je Slovenija po zaslugi svoje kakovosti, pestrosti in butičnosti izborila prepoznavno in ugledno mesto v svetu vina.  

Avtohtone sorte vina v Sloveniji

Ko govorimo o lokalnem vinu, se lahko Slovenci pohvalimo s kar 11 avtohtonimi sortami.

Vino, sonce v steklenici, avtohtone sorte vina v Sloveniji, SPAR SI
Vino, sonce v steklenici, najstarejša trta na svetu, Stara trta, SPAR SI

Ponosni lastniki najstarejše trte na svetu

Ste se kdaj vprašali, kje domuje najstarejša vinska trta na svetu? To je slovenska Stara trta, ki se nahaja na Lentu, starem mestnem jedru Maribora. Več kot 400 let stara trta žametovka oz. modra kavčina je ena izmed najstarejših slovenskih avtohtonih sort, ki pa še vedno obrodi sadove. Kot se za trto tako častitljive starosti spodobi, je vpisana  tudi v Guinnessovo knjigo rekordov.

Stara trta pa ne simbolizira le bogate vinske kulture Štajerske in Slovenije. Njeni cepiči namreč uspevajo na več kot 170 lokacijah, 24 državah in štirih kontinentih, med drugim tudi v Parizu in Strasbourgu.

Bogastvo slovenske vinske tradicije

Vino, sonce v steklenici, bogastvo slovenske vinske tradicije, vesele trgatve, SPAR SI

Od veselih trgatev …

Trgatev v Sloveniji velja za pomemben in vesel družabni dogodek, ki ob dobrem vzdušju in glasbeni spremljavi poveže širšo družino, sorodnike, sosede in druge znance. Na Primorskem trgatve potekajo od konca avgusta do konca septembra, medtem ko v preostalih dveh vinorodnih deželah grozdje navadno dozori nekoliko kasneje. Trgatev se začne v jutranjih urah, ko prisotni poprimejo za vinogradniške škarje, nato se tekom dneva okrepčajo z dvema malicama, večerno veseljačenje pa se nemalokrat odvija dolgo v noč.  

Vino, sonce v steklenici, bogastvo slovenske vinske tradicije, vinske ceste in odprte kleti, SPAR SI

… romantičnih vinskih cest in odprtih kleti …

Tisti, ki bi želeli preizkusiti različne okuse, se lahko podate na eno izmed naših številnih vinskih cest, ki vodijo po vseh treh vinorodnih področjih in skupno obsegajo več kot 900 kilometrov. Te povezujejo mnoge kleti, vinotoče in turistične kmetije, pot pa nam popestrijo tudi naravne in kulturnozgodovinske znamenitosti.
Navada je tudi, da slovenski vinarji vsaj enkrat letno odprejo vrata svojih kleti in vanje povabijo ljubitelje rujne kapljice, da jim postrežejo s svojimi vinskimi, pa tudi kulinaričnimi mojstrovinami.

Vino, sonce v steklenici, bogastvo slovenske vinske tradicije, vinske fontane, SPAR SI

… do izkustvenega turizma na vinskih fontanah

Izjemno priljubljene so tudi vinske fontane, ki obiskovalcem nudijo pokušino lokalnih vin. S tem dobivajo priložnost tudi manjši vinarji in vinogradniki. Prva vinska fontana je vzcvetela na primorskih gričih, sedaj pa jih lahko obiščete tudi na Štajerskem, v Prekmurju in na Dolenjskem.

OSMICE

Osmice so primorska posebnost, ko vinogradniki na svoji domačiji postrežejo z lastnim vinom in tradicionalnimi jedmi. Organizirajo jih enkrat ali dvakrat letno, prepoznamo pa jih po lesenem kažipotu in bršljanovi vejici, ki ostane sveža ravno osem dni.

Osmice so k nam prišle z odlokom cesarice Marije Terezije v 18. stoletju, s katerim so vinogradniki dobili dovoljenje, da so lahko osem dni v letu svoje vino prodajali doma oz. t. i. vinotočih pod vejo, pri tem pa so bili oproščeni davka.   

Svet' Martin nar'di iz mošta vin'

God sv. Martina oziroma Martinovo, ki ga obeležujemo 11. novembra, pri nas velja za dan, ko se mošt spremeni v vino, običajno pa praznovanje traja kar cel teden. Takrat se Slovenci radi podamo v osmice ali si privoščimo martinovo pojedino, pri kateri poleg vina na mizi ne smejo manjkati pečena gos, mlinci in rdeče zelje.