5 stvari, ki jih morate vedeti o prehranskih dopolnilih

Prehranska dopolnila so bližnjice. Pri izbiri bližnjice pa je potrebno biti previden. Lahko, da nas res hitreje pripelje do cilja, vendar pa obstaja tudi tveganje, da pot morda ne bo takšna kot se ponuja.

Prehranska dopolnila so v osnovi živila. So koncentrirana hranila v obliki kapsul, praškov, tablet ipd. In ravno tovrstna oblika spominja na formo zdravila. Običajno je tudi sama embalaža dopolnila takšna, da nas lahko zavede, da gre za zdravilo. Vendar je razlika med zdravilom in prehranskim dopolnilom tako velika, da prehranskemu dopolnilu ne moremo pripisovati lastnosti zdravljenja, niti preprečevanja bolezni. Zakaj pa bi jih potem sploh uživali?

Prehranska dopolnila so koristna, kadar s prehrano ne moremo zagotoviti zadostnega vnosa hranil. Uravnotežena prehrana zagotavlja vsa potrebna hranila, zato dopolnjevanje ni splošno priporočljivo, niti potrebno, vendar obstajajo določene skupine ljudi, ki imajo lahko koristi od prehranskih dopolnil. Prehransko dopolnilo naj se nikoli ne uživa ‘na zalogo’, ampak le takrat, ko dejansko obstaja pomanjkanje ali tveganje, da bo hranilna podhranjenost nastala, s tem pa morda tudi zdravstvena težava ali bolezen.
Primer 1: Priporočen dnevni vnos (PDV) za primer kalcija je 1.000 mg/dan za odraslo osebo. Če odrasla oseba potrebuje 1000 mg kalcija na dan, a ga s prehrano zaužije le 500 mg, lahko dopolnilo zagotovi manjkajočih 500 mg.

Ribe sicer niso najboljši vir kalcija, razen, ko jih jemo cele. Dober vir kalcija so denimo sardele - v 90 g je kar 300 mg Ca. Sicer pa so najboljši vir kalcija mleko in mlečni izdelki. Najboljši vir pomeni v kontekstu tega, da najlažje zaužijemo večje količine teh živil vsakodnevno. Sardele (90g) bomo težko jedli vsak dan, 3 dcl mleka (z enako količino Ca kot 90 g sardel) pa lažje vsakodnevno spijemo.

Primer 2: Z uravnoteženo prehrano lahko zaužijemo dovolj vitamina C, če smo npr. zaužili pomarančo in pol paprike. V tem primeru prehranskega dopolnila ne potrebujemo, saj smo že dosegli priporočen dnevni vnos.
Če pa smo npr. zaužili le pomarančo, smo ta dan zaužili le 30mg vitamina C in v tem primeru bi bilo dopolnjevanje s prehranskim dopolnilom, ki bi vseboval zgolj vitamin C, v količini največ 100 mg, smiselno. Seveda je ta prikaz zelo posplošen in je primeren le za ponazoritev dopolnjevanja s prehranskim dopolnilom.

Ko načrtujemo prehrano, ni smiselno razmišljati o vnosu posameznih hranil ločeno – na primer zaužiti določeno količino mlečnih izdelkov izključno zaradi kalcija in nato dodajati še meso ter jajca le zaradi vitamina B12. To bi lahko privedlo do pretiranega vnosa nekaterih živil, saj mlečni izdelki poleg kalcija vsebujejo tudi že nekaj B12.

Zato strokovnjaki priporočamo uravnoteženo in raznoliko prehrano, ki vključuje mlečne izdelke, meso, jajca, različne vrste zelenjave (vsaj 300 g na dan) in sadja (vsaj 200 g na dan). Na ta način telo dobi vsa potrebna hranila v pravih razmerjih, brez nepotrebnih presežkov ali pomanjkanja.

Spodaj najdete tabelo s priporočenimi dnevnimi vrednostmi vitaminov in drugih elementov (kot je folna kislina ali pa železo). Ob tem pa še primere živil, s katerimi lahko zadostimo PDV in kako jih dodajamo, če jih ne zaužijemo dovolj.

*Tabela služi le kot ponazoritev, kako lahko s posameznimi živili dosežemo priporočeni dnevni vnos (PDV) določenih hranil. V praksi pa uživamo raznolika živila, ki prispevajo k skupnemu vnosu različnih vitaminov in elementov, zato ni smotrno načrtovati količin posameznega vitamina ali elementa. Z enim živilom lahko vnesemo več različnih vitaminov in elementov.

Če gre za zdravstveno težavo ali bolezen je potreben posvet z zdravnikom ali kliničnim dietetikom, ki imata znanje o prehranskih dopolnilih, interakcijah med različnimi dopolnili in zdravili ter sta seznanjena z vašim zdravstvenim stanjem in terapijo.
Vsakomur se pred uživanjem prehranskih dopolnil priporoča prehranski pregled pri dietetiku, ki vključuje analizo prehranjevanja, s katero se ugotovi ali vam v prehrani primanjkuje katerega od hranil. Dietetik vam na podlagi tega svetuje, katero prehransko dopolnilo je za vas primerno in količino odmerka, s katerim boste ustrezno dopolnili pomanjkanje.

*Priporočeni dnevni vnosi (PDV) v tem članku temeljijo na najnovejših smernicah Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) za vnos hranil (Referenčne vrednosti za energijski vnos in vnos hranil). Te smernice dietetiki uporabljajo pri načrtovanju prehrane tako za posameznike kot za skupine, pri čemer se priporočila ponekod razlikujejo tudi glede na spol, kar je razvidno iz tabel.
Ločeno od teh smernic pa obstajajo še zakonsko določeni PDV za označevanje živil, ki izhajajo iz evropske uredbe iz leta 2011. Ta priporočila se v nekaterih primerih razlikujejo od najnovejših smernic NIJZ – pri določenih hranilih so višja, ponekod pa se prvič uvaja razlikovanje glede na spol.