Glavna ugotovitev je bila, da imajo ljudje z anksioznimi motnjami v možganski skorji manj holina kot zdravi – v povprečju okoli 8 % manj v raziskavah z najzanesljivejšimi meritvami. Znižanje se je pri vseh treh obravnavanih motnjah (socialni anksiozni, generalizirani anksiozni in panični motnji) pojavljalo podobno. Holin je hranilo, pomembno za zgradbo in delovanje živčnih celic. Avtorja domnevata, da bi lahko nenehna napetost in vzburjenost pri teh motnjah povzročali, da se holin v možganih hitreje porablja, kot ga ti uspejo nadomeščati. Ker veliko ljudi s prehrano holina ne zaužije dovolj, previdno odpirata vprašanje, ali bi dodaten vnos holina ljudem z anksioznimi motnjami morda koristil – a to v skrbno zasnovanih kliničnih študijah še ni bilo preverjeno. Holin najdemo zlasti v jajcih (predvsem rumenjaku), jetrih in drugi drobovini, mesu, ribah, mlečnih izdelkih, soji ter stročnicah in nekaterih vrstah zelenjave, kot sta brokoli in cvetača. Holin preide iz krvi v možgane primarno v obliki lizofosfatidilholina, kjer je lahko vezan na omega-3 maščobne kisline. Zadosten vnos omega-3 maščobnih kislin s prehrano torej hkrati poveča tudi vnos holina v možgane. Dober vir omega-3 maščobnih kislin so mastne ribe (losos, sardine, skuša).
Iz združenih podatkov ni mogoče oceniti, kako na izsledke vplivajo starost, resnost težav ali zdravila. Predvsem pa ostaja odprto vprašanje, ali je nižja raven holina vzrok, posledica ali morda celo zaščitni odziv možganov – za odgovor bodo potrebne nadaljnje raziskave.