Zakaj moramo pri interpretaciji raziskav pogledati globlje in ali perutnina res povzroča raka?

Ob branju strokovnih raziskav s področja prehrane se pogosto zdi, da podatki ponujajo jasne in dokončne odgovore, a natančnejši pogled razkrije, da so ugotovitve pogosto bolj kompleksne, kot se sprva zdi. Dober primer tega je raziskava Bonfiglio s sodelavci, objavljena v reviji Nutrients (2025; doi:10.3390/nu17081370), ki je pokazala, da uživanje več kot 300 gramov perutnine na teden korelira s 27-odstotnim povečanjem tveganja za smrt iz vseh vzrokov in z več kot dvakrat višjim tveganjem za smrt zaradi raka prebavil.

Ali to pomeni, da piščančjega mesa ni dobro jesti? Poglejmo malo bolj natančno, kaj je v ozadju teh številk.

Gre za opazovalno študijo, ki lahko pokaže le povezave, ne pa vzročno-posledičnih odnosov. To pomeni, da sta dva pojava povezana, ne more pa dokazati, da eden povzroča drugega. Zato iz ugotovljenih povezav ne moremo neposredno sklepati na vzrok.

Kategorija “perutnina” je preširoka. piščanec, ocvrti nuggetsi in predelani perutninski izdelki so analizirani skupaj, čeprav gre lahko za zelo različno kakovost izdelkov.

Način priprave ni znan. Tako npr. peka na žaru in cvrtje lahko povzročita nastanek potencialno rakotvornih snovi (HCAs, PAHs), neodvisno od vrste mesa.

Manjkajo podatki o življenjskem slogu. Brez podatkov o gibanju, kajenju in drugih prehranskih navadah ostajajo pomembni dejavniki tveganja nepojasnjeni.

Takšne raziskave so dragocene za zaznavanje vzorcev in oblikovanje hipotez, vendar same po sebi ne predstavljajo dovolj trdne osnove za spreminjanje prehranskih priporočil.

Za bolj zanesljive in uporabne usmeritve potrebujemo dobro zasnovane intervencijske študije, ki jasno ločujejo med vrsto živila, načinom priprave in stopnjo predelave ter hkrati upoštevajo življenjski slog.

Pomembno je, da pri interpretaciji teh podatkov ostajamo previdni in jih vključujemo v širši kontekst, predvsem z mislijo na to, kako jih razumeti in prenesti v prakso na način, ki spodbuja dolgoročno uravnotežen in premišljen odnos do hrane. Zato se velja pri vsaki novi raziskavi vprašati: kaj zares dokazuje in kje so še odprta vprašanja? Prav tak razmislek je tisti, ki prispeva k zanesljivosti in strokovni doslednosti prehranskih priporočil.

Vir: doi: https://doi.org/10.3390/nu17081370

Mojca Cepuš - Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit

AVTORICA ČLANKA: Mojca Cepuš

Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit, ki deluje na področju prehranskega svetovanja in zdravega življenjskega sloga.

Vodi ekipo šestih strokovnjakov, ki posameznikom svetujejo na področju prehranskih navad, motenj hranjenja in hujšanja.