Večina ljudi z mešano prehrano zaužije dovolj tega vitamina, pomanjkanje pa se pogosteje pojavlja pri starejših, vegetarijancih in veganih ter pri ljudeh z boleznimi prebavil ali slabšo absorpcijo. K tveganju prispevajo gastritis, Crohnova bolezen, celiakija, operacije prebavil in pogosto uživanje alkohola. Na ravni vitamina B12 lahko vplivajo tudi nekatera zdravila, na primer metformin, zaviralci protonske črpalke, zaviralci receptorjev H2 in peroralna kontracepcija. S starostjo se pomanjkanje pojavlja vse pogosteje, približno pri 3 odstotkih ljudi med 20. in 39. letom, pri 4 odstotkih med 40. in 59. letom ter pri okoli 6 odstotkih po 60. letu.
Znaki pomanjkanja so lahko nespecifični in se pogosto razvijajo počasi. Med pogostejše sodijo utrujenost, slabša zmogljivost, mišična oslabelost in prebavne težave, pri nekaterih pa se pojavijo tudi razpoloženjske spremembe, motnje vida ter nevrološke težave zaradi okvare živcev.
Za preprečevanje pomanjkanja je pomembno poznati prehranske vire vitamina B12. Med živili z najvišjimi vsebnostmi izstopajo goveja jetra, školjke, obogaten prehranski kvas, losos, nemasten navaden grški jogurt in jajca. Kljub uravnoteženi prehrani lahko do pomanjkanja pride tudi zaradi zapletenega vsrkavanja. B12 je v hrani vezan na beljakovine, zato se mora v želodcu najprej sprostiti, nato pa se začasno veže na haptokorin, zaščitno beljakovino, ki ga varuje v kislem okolju. V dvanajstniku se od haptokorina odlepi in se veže na intrinzični faktor, beljakovino iz želodca, ki je nujna, da se B12 v zadnjem delu tankega črevesa sploh lahko vsrka. Po vsrkanju ga po krvi do tkiv prenaša transkobalamin II. Če je katerikoli korak v tej poti moten, je pogosto potrebno dodajanje B12 v obliki dopolnila, pri izrazito slabi absorpciji pa tudi v obliki injekcij.
Ko prehrana ne zadošča za ustrezne vrednosti vitamina B12, se postavi praktično vprašanje, katero obliko izbrati v dopolnilu. Najpogosteje se uporabljata cianokobalamin in metilkobalamin. Cianokobalamin je stabilna, sintetična oblika, ki jo telo pretvori v aktivni obliki metilkobalamin in adenozilkobalamin, metilkobalamin pa je ena od naravno aktivnih oblik. Čeprav se metilkobalamin pogosto predstavlja kot “boljša” izbira, raziskave ne potrjujejo enoznačno, da bi bila katerakoli oblika dopolnilnega B12 na splošno učinkovitejša od drugih.
Vir:
Cureus, 2025, Christopher R Behringer, Amulya Kulkarni, Alisha Weinstein, “Vitamin B12: A Comprehensive Review of Natural vs Synthetic Forms of Consumption and Supplementation”, DOI: 10.7759/cureus.96258
AVTORICA ČLANKA: Mojca Cepuš
Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit, ki deluje na področju prehranskega svetovanja in zdravega življenjskega sloga.
Vodi ekipo šestih strokovnjakov, ki posameznikom svetujejo na področju prehranskih navad, motenj hranjenja in hujšanja.
