Udeleženci so bili naključno razvrščeni v štiri skupine glede na prehransko intervencijo, ki je trajala 15 dni. Ena skupina je vsak dan zaužila 274 mL mlečnega kefirja z 105 CFU/mL mlečnokislinskih bakterij, ena skupina približno 50 g fermentiranega rdečega zelja z rdečo peso z 106 CFU/mL mlečnokislinskih bakterij, tretja skupina 100 mL kokosovega kefirja z 1011 CFU/mL mlečnokislinskih bakterij, četrta skupina pa je služila kot kontrola brez prehranske intervencije. Udeleženci so prišli na pet laboratorijskih obiskov v razmiku enega tedna. Učinek na kognitivno funkcijo so raziskovalci ocenjevali z računalniško vodenimi nevropsihološkimi testi (CANTAB), učinek na črevesno mikrobioto in raven kratkoverižnih maščobnih kislin s komercialnim testom GI Effects Stool Profile (Genova Diagnostics) in sekvenciranjem regije16S rRNA V3-V4 , učinek na psihično počutje pa z vprašalniki (POMS in DASS-21). Mlečni kefir je izboljšal kakovost odločanja, vzdrževano pozornost in delovni spomin ter zmanjšal depresijo, anksioznost in stres. Kokosov kefir je zmanjšal impulzivnost med čakanjem, izboljšal kratkoročni spomin, izboljšal skupno razpoloženje ter povečal prisotnost komenzalnih bakterij – Faecalibacterium prausnitzii, Bifidobacterium spp., Lactobacillus spp. in Anaerotruncus colihominis – hkrati pa zvišal raven butirata.