Inzulin je hormon, ki ga izloča trebušna slinavka. Njegova naloga je, da glukozo iz krvi usmeri v celice, kjer jo porabimo za energijo ali jo shranimo kot glikogen, ob presežku pa tudi v obliki maščobe. Če se celice na inzulin dobro odzovejo, govorimo o dobri inzulinski občutljivosti. Pri inzulinski rezistenci pa se odziv celic poslabša, zato telo za enak učinek pogosto izloča več inzulina, da krvni sladkor kljub temu ostaja v normalnih mejah. V zgodnjih fazah se zato pogosto najprej opazi povišan inzulin na tešče, ker telo z okrepljenim izločanjem še nekaj časa uspešno ohranja glukozo na tešče v referenčnem območju.
Raziskovalce so posebej zanimale časovne navade pri prehranjevanju. Osredotočili so se na kazalnik, ki pokaže, kdaj čez dan posameznik doseže približno polovico dnevnega energijskega vnosa. Temu pravimo kalorična sredina dneva, to je ura, do katere smo z obroki zaužili približno 50 odstotkov vseh dnevnih kalorij. Če človek večji del hrane poje zjutraj in pri kosilu, to točko doseže razmeroma zgodaj. Če pa glavnino obrokov prestavi v pozno popoldne in večer, se kalorična sredina pomakne proti koncu dneva.
Pomembno je, da časa hranjenja niso presojali le po uri na uri, temveč glede na posameznikov ritem spanja. Notranjo uro so ocenili iz vzorca spanja in pri tem upoštevali, da med tednom pogosto spimo manj, ob prostih dneh pa deloma nadoknadimo spanec. Tako so lahko ocenili, ali je bil glavni del energijskega vnosa pozno glede na biološki ritem posameznika, saj ista ura večerje ni enako pozna za izrazito jutranji in izrazito večerni tip.
Rezultati so pokazali, da je bila poznejša kalorična sredina dneva, torej premik večine energije v popoldne in večer, povezana z manj ugodnimi kazalniki inzulinskega odziva, še posebej takrat, ko so čas glavnega vnosa presojali glede na notranjo biološko uro. Udeleženci, ki so glavnino kalorij jedli pozneje, so imeli v povprečju tudi višji indeks telesne mase in večji obseg pasu, pomemben pokazatelj trebušne maščobe, ki je pogosto povezana z večjim presnovnim in srčnožilnim tveganjem. Ker je šlo za dvojčke, so raziskovalci lahko ocenili tudi vpliv dednosti in ugotovili, da so nekatere značilnosti časovne razporeditve hranjenja delno dedne ter tesno povezane z ritmom spanja. Skupno sporočilo študije je, da je redno uživanje večine dnevne energije pozno glede na notranjo uro povezano z manj ugodno inzulinsko občutljivostjo.
Avtorji zato menijo, da bi premik glavnega energijskega vnosa na zgodnejši del dneva lahko podpiral ugodnejše uravnavanje glukoze. Vendar gre za opazovalno raziskavo, zato vzročnosti ne more potrditi, poleg tega podatki o prehrani in spanju temeljijo na samo-poročanju, kar je lahko nazenesljivo, vzorec pa je razmeroma majhen.
Vir:
Vahlhaus J. idr., Later eating timing in relation to an individual internal clock is associated with lower insulin sensitivity and affected by genetic factors, eBioMedicine, 2025, 116:105737, DOI: 10.1016/j.ebiom.2025.105737.
AVTORICA ČLANKA: Mojca Cepuš
Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit, ki deluje na področju prehranskega svetovanja in zdravega življenjskega sloga.
Vodi ekipo šestih strokovnjakov, ki posameznikom svetujejo na področju prehranskih navad, motenj hranjenja in hujšanja.
