Kaj jedo ljudje, ki živijo dlje?
Zakaj nekateri ljudje pri 90 letih še vedno hodijo v hribe, drugi pa zbolijo že mnogo prej? Znanost vse bolj jasno kaže, da dolgoživost ni le zadetek na genetski loteriji. Velik del tega, kako se staramo, ni zapisan vnaprej. V veliki meri ga oblikujemo z vsakodnevnimi navadami, od prehrane in gibanja do skrbi za črevesje.
Prehrana, mikrobiom in dolgoživost: kaj kaže nova znanost
Velike raziskave, ki spremljajo na stotisoče ljudi več let, ugotavljajo podoben vzorec.
Tak način prehranjevanja vidimo pri mediteranski in nordijski prehrani ter pri bolj rastlinskih jedilnikih. Študije kažejo, da imajo ljudje, ki se tako prehranjujejo, manjše tveganje za bolezni srca in ožilja ter sladkorno bolezen tipa 2, obenem pa pogosto živijo dlje.
Po drugi strani pa prehrana z veliko predelanega mesa, sladkih pijač in sladkorja ter malo vlaknin povečuje tveganje za kronične bolezni in lahko skrajša življenjsko dobo.
Zakaj so ta živila posebna?
Predstavljamo si, da je naše telo mesto, v katerem vsak dan potekajo popravila, gradnja in čiščenje. Hrana prinaša material in energijo za vse te procese. Vprašanje pa je, ali telesu pošiljamo pomočnike ali dodatne obremenitve.
Jagodičevje, kot so maline, borovnice in mešano jagodičevje, je bogato s polifenoli in antioksidanti, ki po raziskavah pomagajo zmanjševati vnetje ter podpirajo zdravje žil in možganov. Podobno zaščitno vlogo ima tudi zelenjava, vse od brokolija in cvetače do listnate zelenjave, kot sta špinača in radič, saj telesu zagotavlja vlaknine, vitamine in druge zaščitne snovi, povezane z manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni in nekatere rake.
Med ključne elemente takšnega prehranjevanja spada tudi ekstra deviško oljčno olje, bogato z zdravimi maščobami in polifenoli, ter ribe, kot so losos, skuša in inčuni, ki prispevajo omega-3 maščobne kisline za podporo srcu in možganom.
Pomemben del predstavljajo še semena (lanena, chia, bučna), ki dodajo vlaknine in zdrave maščobe, ter živila, kot so začimbe (kurkuma, ingver, česen), zeleni čaj in temna čokolada, ki delujejo protivnetno. Ne smemo pa pozabiti niti na fermentirana živila, kot je kefir, ki podpirajo zdrav črevesni mikrobiom.
Črevesni mikrobiom: skriti igralec dolgoživosti
V našem črevesju živi na milijarde mikroorganizmov – kot velik “ekosistem”, ki sodeluje pri prebavi, imunskem sistemu in celo delovanju možganov. Novejši pregledni članek iz leta 2026 poudarja, da mikrobiom ni le spremljevalec, ampak pomemben dejavnik, ki usmerja, kako se staramo.
Z leti se ta notranji ekosistem spreminja, pogosto v smer neravnovesja (disbioze), kar lahko spodbuja kronično, nizko vnetje (“inflammaging”) in razvoj bolezni. A zgodba se tu ne konča. Pri zdravih, dolgoživečih ljudeh (tudi stoletnikih) mikrobiom ostaja presenetljivo “mlad”: bolj raznolik, bolj prilagodljiv in bogat v bakterijah, ki proizvajajo koristne snovi, kot so kratkoverižne maščobne kisline, ter pomagajo umirjati vnetje. Pomembno pa je poudariti, da znanost teh povezav še ne razume v celoti. Pogosto namreč ne more jasno ločiti, kaj je vzrok in kaj posledica.
Te snovi nato potujejo po telesu in vplivajo na različne organe – od črevesja do možganov – kjer podpirajo presnovo, ščitijo tkiva in pomagajo ohranjati ravnovesje. Pomembno pa je, da en “idealni” mikrobiom ne obstaja. Vsak je edinstven in se oblikuje skozi življenje, predvsem pod vplivom naših vsakodnevnih navad.
Dobra novica? Na ta “notranji ekosistem” lahko močno vplivamo sami. Prehrana, bogata z vlakninami, polifenoli in fermentiranimi živili, skupaj z gibanjem, spodbuja raznolik in odporen mikrobiom – tak, ki podpira zdravo staranje in dolgoživost.
Geni, kalorije in signali staranja
Geni so naš biološki zapis, vendar to še ne pomeni, da je naš potek staranja določen vnaprej. Vsak od nas nosi določena tveganja – imamo genetsko predispozicijo, vendar kdaj in ali se bolezen sploh razvije, je v veliki meri odvisno od naših vsakodnevnih navad.
Raziskave kažejo, da prehrana vpliva na ključne procese v telesu, povezane s staranjem, kot so uravnavanje krvnega sladkorja, presnova in obnavljanje celic. Pri živalih zmeren, uravnotežen vnos hrane (brez podhranjenosti) pogosto podaljša življenje, podobne povezave pa opažamo tudi pri ljudeh – z manj kroničnimi boleznimi in boljšimi kazalniki zdravja.
To pa ne pomeni, da so skrajne diete rešitev. Pretiravanje ali eksperimentiranje brez strokovnega znanja lahko telesu škoduje. Ključno je ravnovesje in pristop, ki je prilagojen posamezniku.
Ni pomembna le dolžina, ampak kakovost življenja
Kombinacija zdrave prehrane, rednega gibanja, nekadilstva in vzdrževanja zdrave telesne teže lahko pomeni tudi 8–10 dodatnih let življenja brez večjih kroničnih bolezni.
Še posebej obetavni so načini prehranjevanja z veliko rastlinskih živil, rib in olivnega olja ter čim manj visoko predelane hrane. V kombinaciji z gibanjem in nekadilstvom so povezani z nižjo umrljivostjo in manjšim tveganjem za srčno-žilne bolezni.
Kako to prenesti na vsakdanji krožnik?
Za daljše in bolj zdravo življenje ni nujna “popolna” dieta. Veliko naredimo že z majhnimi, a vztrajnimi spremembami.
Pomembno je, da si izberemo način prehrane, ki nam ustreza in ga lahko dolgoročno vzdržujemo. Dolgoživost je maraton, ne sprint.
DR. TEJA KLANČIČ
Znanstvenica in strokovnjakinja na področju prehrane, metabolizma in genetike. Po 12-ih letih izobraževanja in raziskovanja v tujini, je pridobila doktorat iz prehrane, metabolizma in genetike na Univerzi v Calgaryju ter magisterij iz prehrane in biomedicine na Tehnični univerzi v Münchnu.
Na svoji spletni strani in Instagram profilu pod imenom Znanstvenica deli strokovne nasvete in odgovarja na prehranska vprašanja.
IG: @znanstvenica
Reference:
1. Aune, D., et al. (2017). Fruit and vegetable intake and the risk of cardiovascular disease, total cancer and all-cause mortality. International Journal of Epidemiology, 46(3), 1029–1056.
2. Bourrie, B. C., Willing, B. P., & Cotter, P. D. (2016). The Microbiota and Health Promoting Characteristics of the Fermented Beverage Kefir. Frontiers in microbiology, 7, 647.
3. Brandhorst, S., & Longo, V. D. (2019). Protein Quantity and Source, fasting-mimicking diets and longevity. Advances in Nutrition, 10(Suppl_4), S340–S350.
4. Calder, P. C., et al. (2011). Dietary factors and low-grade inflammation in relation to overweight and obesity. British Journal of Nutrition, 106(S3), S5-S78.
5. Cassidy, A., et al. (2013). Higher anthocyanin intake is associated with a reduced risk of myocardial infarction in young and middle-aged women. Circulation, 127(2), 188–196.
6. Devore, E. E., et al. (2012). Dietary intakes of berries and flavonoids in relation to cognitive decline. Annals of Neurology, 72(1), 135–143.
7. Dinu, M., et al. (2017). Vegetarian, vegan diets and multiple health outcomes: A systematic review and meta-analysis. Critical Reviews in Food Science and Nutrition, 57(17), 3640–3649.
8. Djoussé, L., et al. (2012). Fish consumption, omega-3 fatty acids and risk of heart failure. Clinical Nutrition, 31(6), 846–853.
9. Fang, Z., Rossato, S. L., Hang, D., Khandpur, N., Wang, K., Lo, C. H., Willett, W. C., Giovannucci, E. L., & Song, M. (2024). Association of ultra-processed food consumption with all cause and cause specific mortality: population based cohort study. BMJ (Clinical research ed.), 385.
10. Estruch, R., et al. (2013). Primary prevention of cardiovascular disease with a Mediterranean diet. New England Journal of Medicine, 368(14), 1279–1290.
11. Fiolet, T., et al. (2018). Consumption of ultra-processed foods and cancer risk. BMJ, 360, k322.
12. Fontana, L., Partridge, L., & Longo, V. D. (2010). Extending healthy life span—from yeast to humans. Science, 328(5976), 321–326.
13. Gyriki, D., Nikolaidis, C. G., Bezirtzoglou, E., Voidarou, C., Stavropoulou, E., & Tsigalou, C. (2025). The gut microbiota and aging: interactions, implications, and interventions. Frontiers in aging, 6, 1452917.
14. Godos, J., et al. (2019). Dietary polyphenol intake, blood pressure, and hypertension: A systematic review and meta-analysis. Antioxidants, 8(6), 152.
15. Guasch-Ferré, M., et al. (2014). Olive oil intake and risk of cardiovascular disease and mortality in the PREDIMED Study. BMC Medicine, 12, 78.
16. Liang, S., Zhou, Y., Zhang, Q., Yu, S., & Wu, S. (2025). Ultra-processed foods and risk of all-cause mortality: an updated systematic review and dose-response meta-analysis of prospective cohort studies. Systematic reviews, 14(1), 53.
17. Li, Y., et al. (2018). Impact of healthy lifestyle factors on life expectancies in the US population. Circulation, 138(4), 345–355.
18. Luo, C., et al. (2014). Nut consumption and risk of type 2 diabetes, cardiovascular disease, and all-cause mortality. American Journal of Clinical Nutrition, 100(1), 256–269.
19. Marco, M. L., et al. (2017). Health benefits of fermented foods: Microbiota and beyond. Current Opinion in Biotechnology, 44, 94–102.
20. Martínez-González, M. A., & Martín-Calvo, N. (2013). The major European dietary patterns and metabolic syndrome. Reviews on Endocrine and Metabolic Disorders, 14(3), 265–271.
21. Micha, R., et al. (2017). Association between dietary factors and mortality from heart disease, stroke, and type 2 diabetes in the United States. JAMA, 317(9), 912–924.
22. Mozaffarian, D., & Rimm, E. B. (2006). Fish intake, contaminants, and human health. JAMA, 296(15), 1885–1899.
23. O’Toole, P. W., & Jeffery, I. B. (2015). Gut microbiota and aging. Science, 350(6265), 1214–1215.
24. Pang, S., Chen, X., Lu, Z., Meng, L., Huang, Y., Yu, X., Huang, L., Ye, P., Chen, X., Liang, J., Peng, T., Luo, W., & Wang, S. (2023). Longevity of centenarians is reflected by the gut microbiome with youth-associated signatures. Nature aging, 3(4), 436–449.
25. Rodriguez-Mateos, A., et al. (2014). Berry (poly)phenols and cardiovascular health. Journal of Agricultural and Food Chemistry, 62(18), 3842–3851.
26. Schwingshackl, L., & Hoffmann, G. (2015). Diet quality as assessed by the Healthy Eating Index, the Alternate Healthy Eating Index, the Dietary Approaches to Stop Hypertension score, and health outcomes: a systematic review and meta-analysis of cohort studies. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 115(5), 780–800.
27. Ticinesi, A., Maggi, S., Nouvenne, A., Zuliani, G., & Franceschi, C. (2026). The gut microbiome and ageing trajectories: mechanisms and clinical implications. Nature reviews Endocrinology, 22(6), 323–337.