Kava morda vpliva na dolžino telomerjev pri ljudeh z nekaterimi duševnimi motnjami

V reviji BMJ Mental Health je bila letos (2025) objavljena študija raziskovalne skupine Vida Mlakarja, v kateri so se lotili vprašanja, ali je pitje kave povezano s počasnejšim biološkim staranjem pri ljudeh s hudimi duševnimi motnjami. V raziskavo so vključili 436 odraslih, starih od 18 do 65 let, z motnjami iz shizofrenega spektra ter z afektivnimi motnjami, kot sta bipolarna motnja in huda depresija s psihozo. Pri vseh so izmerili dolžino telomerov v belih krvničkah in zbrali podatke o dnevnem vnosu kave. 

Rezultat je pokazal, da so imeli najdaljše telomere tisti, ki so pili približno 3–4 skodelice kave na dan, najkrajše pa tisti, ki kave sploh niso pili, pri zelo visokem vnosu (5 ali več skodelic) pa se ugoden učinek ni več poznal. Raziskovalci ocenjujejo, da razlika v dolžini telomer pri zmernih pivcih kave v grobem ustreza približno pet let mlajši biološki starosti, kar je še posebej pomembno pri skupini, ki ima v povprečju že sicer 10–15 let krajšo pričakovano življenjsko dobo od splošne populacije.

Avtorji kot možen mehanizem izpostavljajo bioaktivne snovi v kavi, predvsem klorogenske kisline, trigonelin in druge polifenole z antioksidativnim in protivnetnim delovanjem. Zmanjševanje oksidativnega stresa in kroničnega nizkointenzivnega vnetja bi lahko upočasnilo krajšanje telomerov in s tem proces biološkega staranja, pri čemer je učinek verjetno bolj vezan na polifenole kot na sam kofein. 

Rezultate je treba brati previdno, ker gre za presečno raziskavo, podatki so bili zbrani v eni časovni točki, zato lahko govorimo le o povezanosti, ne pa tudi o vzročnosti. O vnosu kave so udeleženci poročali sami, zato raziskovalci niso imeli natančnega vpogleda v vrsto kave, njeno jakost in čas pitja, niti v morebitne druge vire kofeina. Poleg tega so merili le en biomarker staranja, dolžino telomer, ne pa tudi epigenetskih ur ali drugih kazalnikov.