Kavni paradoks in depresija – zakaj kava hkrati podpira in morda ovira zdravljenje?
Depresija je ena najpogostejših duševnih motenj, ki po ocenah Svetovne zdravstvene organizacije prizadene več kot 300 milijonov ljudi po svetu. Klasična antidepresivna zdravila nekaterim bolnikom pomembno zmanjšajo simptome, pri drugih pa, kljub več zaporednim poskusom zdravljenja, ne dosežejo zadostnega učinka. Nove raziskave kažejo, da se na tej točki nepričakovano prepletata svet kave in svet naprednega zdravljenja depresije. Ta pojav danes poimenujemo kavni paradoks.
Kava, kofein in možgani
Glavna aktivna snov v kavi je kofein. Njegov učinek poznamo vsi, po kavi smo bolj budni in zbrani, manj zaspani, občutek utrujenosti za nekaj časa popusti, srčni utrip pa se lahko nekoliko pospeši. V možganih imamo sistem, ki nas čez dan postopno upočasnjuje in pripravlja na počitek, to je del naravne regulacije spanja, umirjanja in regeneracije. Ključni del tega sistema je telesu lastna snov adenozin, ki deluje kot zavora živčne aktivnosti. Ko se njegova raven dovolj poveča, postanemo zaspani in upočasnjeni, telo pa se začne pripravljati na spanec.
Kofein se veže na tista mesta v možganih, kjer bi se moral vezati adenozin, in jih začasno blokira. Možgani zato ne dobijo jasnega signala, da je čas za umirjanje, zaradi česar utrujenosti ne zaznavamo tako izrazito.
Adenozin, ista tarča kot pri hitrih antidepresivih
V zadnjih letih so raziskave pokazale, da je prav adenozinski sistem v možganih ključni skupni imenovalec nekaterih hitro delujočih antidepresivov. Nova študija je pokazala, da hitro delujoči antidepresivi, v določenih delih možganov, pomembnih za razpoloženje in čustveno obdelavo, sprožijo močan val adenozinskih signalov, ki umirijo pretirano aktivne živčne mreže in tako prispevajo k hitremu izboljšanju razpoloženja.
Danes še nimamo dovolj kliničnih študij, da bi lahko karkoli trdili, imamo pa kljub temu dovolj znanja, da lahko razumno sklepamo, da zmerno pitje kave verjetno dolgoročno prinaša korist, pri načrtovani neklasični antidepresivni terapiji pa je smiselno, da se človek z zdravnikom izrecno pogovori tudi o kofeinu in vsaj dan pred posegom kavo izpusti iz svojega jedilnika.
To še ne pomeni, da je kava neprimeren napitek ali da bi morali vsi z depresijo prenehati z njenim pitjem. Pomeni pa, da pitje kave ni povsem nevtralno in da lahko v določenih, zelo specifičnih okoliščinah, na primer pri naprednem zdravljenju hude depresije, postane pomemben košček v mozaiku celostnega zdravljenja.
AVTORICA ČLANKA: Mojca Cepuš
Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit, ki deluje na področju prehranskega svetovanja in zdravega življenjskega sloga.
Vodi ekipo šestih strokovnjakov, ki posameznikom svetujejo na področju prehranskih navad, motenj hranjenja in hujšanja.
Vir:
Yue, C., Wang, N., Zhai, H. et al. Adenosine signalling drives antidepressant actions of ketamine and ECT. Nature (2025).