Kazalec na uri, kazalec na tehtnici

Španski raziskovalci so v okviru populacijske kohortne študije Genomes for Life (GCAT) preučevali povezavo med časom obrokov, dolžino nočnega posta in indeksom telesne mase (ITM) pri odraslih iz Katalonije, starih med 40 in 65 let. V prečno analizo iz leta 2018 je bilo vključenih 7074 udeležencev, pet let pozneje pa so 3128 izmed njih ponovno povabili k sodelovanju in tako pridobili še longitudinalne podatke. Udeleženci so s podrobnimi vprašalniki poročali o običajnem času treh glavnih obrokov (zajtrka, kosila in večerje) ter popoldanskega in pozno-večernega prigrizka. Ker so spolne razlike pri prehranjevanju znane, so analize izvedli ločeno za ženske in moške. Rezultati presečne analize iz leta 2018 so bili zgovorni: vsaka ura zamika pri prvem obroku je bila povezana s približno 0,32 enote višjim ITM, vsaka dodatna ura nočnega posta pa z 0,27 enote nižjim ITM. Ti povezavi sta bili še izrazitejši pri ženskah pred menopavzo. Pri ženskah je k višjemu ITM prispevalo tudi večje število obrokov na dan. Povezavi kasnejšega prvega obroka z višjim ITM in daljšega nočnega posta z nižjim ITM je potrdilo tudi petletno spremljanje, zlasti pri moških. Med ženskami je izstopala skupina z najpoznejšim prvim obrokom (okoli 10. ure), saj so imele te ženske v primerjavi s tistimi, ki so zajtrkovale najbolj zgodaj, značilno višji ITM. 

Avtorji opozarjajo na pomembne omejitve: podatki o telesni masi, obrokih in spanju so temeljili izključno na samoporočanju, upoštevani so bili le delovni dnevi in vprašalnik ni beležil dopoldanskega prigrizka. Opazovalna narava študije ne dovoljuje sklepanja o vzročnosti, kljub temu raziskava nakazuje, da bi lahko zgodnji zajtrk in dovolj dolg nočni post ob zgodnejši večerji postala preprosto vodilo za vzdrževanje zdrave telesne mase.