Lažni signali sitosti: ali umetna sladila povečujejo tveganje za prenajedanje?
Raziskava, objavljena v Nature Metabolism (april 2025), postavlja pod vprašaj vlogo sukraloze kot neškodljive alternative sladkorju. V klinični študiji, ki je vključevala 75 odraslih oseb različnih telesnih konstitucij, so raziskovalci z Univerze Južne Kalifornije z magnetno resonanco opazovali, kako različna sladila vplivajo na delovanje hipotalamusa – možganskega središča za nadzor apetita.
Zakaj je to pomembno?
Čeprav je sukraloza brez kalorij, ne sproži pričakovanih hormonskih signalov sitosti, kar lahko vodi v povečano željo po hrani, pogostejše obroke in nenamerno prenajedanje.
Kaj lahko kot nutricionisti upoštevamo?
V prehranskem svetovanju postaja vse bolj jasno, da pri načrtovanju prehrane ne smemo upoštevati le kalorijske bilance, temveč tudi nevrofiziološke odzive telesa na hrano. Pri posameznikih, ki kljub prilagoditvam prehrane ne dosegajo pričakovanih rezultatov, je smiselno natančneje ovrednotiti tudi vnos umetnih sladil.
Sukraloza se na izdelkih označuje kot sukraloza ali z oznako E955, najdemo jo v izdelkih kot so:
- Brezalkoholne pijače (npr. gazirane light pijače)
- Beljakovinski napitki in prehranski dodatki
- Žvečilni gumiji brez sladkorja
- Energijske in beljakovinske ploščice
- Bonboni in slaščice brez sladkorja
- Nekateri nizkokalorični pekovski izdelki
Izbira sladila naj bo premišljena, saj lahko tudi tisto, kar ne vsebuje kalorij, vpliva na apetit, občutek sitosti in prehransko vedenje.
Vir: DOI: 10.1038/s42255-025-01227-8
AVTORICA ČLANKA: Mojca Cepuš
Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit, ki deluje na področju prehranskega svetovanja in zdravega življenjskega sloga.
Vodi ekipo šestih strokovnjakov, ki posameznikom svetujejo na področju prehranskih navad, motenj hranjenja in hujšanja.