Prehrana za hitrejše okrevanje pri starostnikih

Po poškodbi ali operaciji telo opravlja zahtevno delo: celi rane, gradi novo tkivo in se brani pred okužbami. Pri starejših posameznikih je to delo še težje, saj se z leti zmanjšujeta mišična masa in sposobnost izrabe beljakovin. Prav zato prehrana ni le postranska skrb, temveč orodje, ki lahko okrevanje pospeši. Ustrezna prehrana je temelj zdravja v vsakdanjem življenju. Dobra prehranjenost pred operacijo telo pripravi na poseg, po posegu ali poškodbi pa se prehranske potrebe le še povečajo.

Beljakovine in aminokisline

so povezane z boljšim celjenjem ran, obnovo mišičnega tkiva in ustreznim delovanjem imunskega sistema (Seth in sod., 2024). Priporočen dnevni vnos beljakovin je pri starejši populaciji višji: zdravim odraslim po 65. letu strokovnjaki priporočajo 1,0–1,2 g beljakovin na kilogram telesne mase dnevno, ob bolezni, poškodbi ali operaciji pa 1,2–1,5 g/kg (Bauer in sod., 2013). Pomembna je tudi razporeditev: starejše telo se na beljakovine odziva slabše, zato je smiselno pri vsakem obroku zaužiti 25–30 g kakovostnih beljakovin, po možnosti bogatih z aminokislino levcin (Bauer in sod., 2013). Dobri viri beljakovin so ribe, pusto meso, jajca in mlečni izdelki, pa tudi nekatera živila rastlinskega izvora, kot so tofu, seitan in rastlinske alternative mesa na bazi soje in graha (Harnack in sod., 2021; Matthews in sod., 2025). Ob zadostnem vnosu beljakovin pomaga tudi telesna aktivnost, saj spodbuja izgradnjo mišic (Bauer in sod., 2013; Weimann in sod., 2025).

Vitamin C

sodeluje pri nastajanju kolagena, ki ima vlogo strukturne beljakovine, in deluje kot antioksidant. Dodajanje vitamina C je v raziskavah izboljšalo celjenje, zlasti pri preležaninah (Bechara in sod., 2022). Najdemo ga v agrumih, jagodičevju, kiviju, papriki, brokoliju in paradižniku. Tudi cink ter vitamini A in B ugodno vplivajo na faze celjenja, omega-3 maščobne kisline in nekatere aminokisline pa krepijo celjenje ter delovanje imunskega sistema (Seth in sod., 2024). Cink se nahaja v mesu, perutnini, ribah in morskih sadežih, jajcih, stročnicah, oreščkih, semenih in polnozrnatih žitih. Vitamin A je v jetrih, jajcih in mlečnih izdelkih, kot provitamin (beta-karoten) pa v korenju, sladkem krompirju, buči in špinači. Vitamine skupine B najdemo v mesu, ribah, jajcih, mlečnih izdelkih, polnozrnatih žitih, stročnicah in listnati zelenjavi. Omega-3 maščobne kisline so zlasti v mastnih ribah (losos, skuša, sardele), pa tudi v semenih in oreščkih. Dokazi za jemanje posameznih prehranskih dopolnil so omejeni, zato je najboljša izbira pestra in uravnotežena prehrana, dopolnila pa le ob dejanskem pomanjkanju hranil in po posvetu z zdravnikom (Bechara in sod., 2022; Seth in sod., 2024).

Slaba prehranjenost

je povezana z več pooperativnimi zapleti in okužbami, dobra prehranjenost pred posegom pa s krajšim bivanjem v bolnišnici in manj zapleti (Seth in sod., 2024). Po operaciji ni koristno dolgo stradati. Pri stabilnih bolnikih sodobne smernice priporočajo čimprejšnjo vrnitev k normalnemu hranjenju, kar skrajša okrevanje (Weimann in sod., 2025).

Za hitrejše okrevanje

je torej smiselno upoštevati praktične prehranske nasvete. Prehrana naj bo pestra – veliko raznolikega sadja in zelenjave, vsak obrok naj vsebuje 25–30 g beljakovin, na meniju pa naj bodo tudi mastne ribe. Po posegu ne stradajte in se ob zdravnikovem dovoljenju čim prej začnite gibati. Prehranska dopolnila jemljite le po posvetu z zdravnikom. Če imate slab apetit, pomagajo manjši in pogostejši obroki ter beljakovinsko bogati prigrizki.

Preverite skrbno izbran nabor izdelkov

Za vas smo skupaj s strokovnjakinjo pripravili nabor izdelkov, ki vas podpirajo na poti do boljšega življenja.

Nabor izdelkov >>

Mojca Cepuš - Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit

AVTORICA ČLANKA: Mojca Cepuš

Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit, ki deluje na področju prehranskega svetovanja in zdravega življenjskega sloga.

Vodi ekipo šestih strokovnjakov, ki posameznikom svetujejo na področju prehranskih navad, motenj hranjenja in hujšanja.

Viri:

Bauer J., Biolo G., Cederholm T., Cesari M., Cruz-Jentoft A. J., Morley J. E., Phillips S., Sieber C., Stehle P., Teta D., Visvanathan R., Volpi E., Boirie Y. 2013. Evidence-based recommendations for optimal dietary protein intake in older people: a position paper from the PROT-AGE Study Group. Journal of the American Medical Directors Association, 14, 8: 542–559. https://doi.org/10.1016/j.jamda.2013.05.021
Bechara N., Flood V. M., Gunton J. E. 2022. A Systematic Review on the Role of Vitamin C in Tissue Healing. Antioxidants, 11, 8: 1605. https://doi.org/10.3390/antiox11081605
Seth I., Lim B., Cevik J., Gracias D., Chua M., Kenney P. S., Rozen W. M., Cuomo R. 2024. Impact of nutrition on skin wound healing and aesthetic outcomes: A comprehensive narrative review. JPRAS open, 39: 291–302. https://doi.org/10.1016/j.jpra.2024.01.006
Weimann A., Bezmarevic M., Braga M., Correia M. I. T. D., Funk-Debleds P., Gianotti L., Gillis C., Hübner M., Inciong J. F. B., Jahit M. S., Klek S., Kori T., Laviano A., Ljungqvist O., Lobo D. N., Segurola C. L., Montroni I., Reddy B. R., Saur N. M., Schweinlin A., … Bischoff S. C. 2025. ESPEN guideline on clinical nutrition in surgery - Update 2025. Clinical nutrition, 53: 222–261. https://doi.org/10.1016/j.clnu.2025.08.029
Harnack L., Mork S., Valluri S., Weber C., Schmitz K., Stevenson J., Pettit J. 2021. Nutrient Composition of a Selection of Plant-Based Ground Beef Alternative Products Available in the United States. Journal of the Academy of Nutrition and Dietetics, 121, 12: 2401–2408.e12. https://doi.org/10.1016/j.jand.2021.05.002
Matthews J. J., Arentson-Lantz E. J., Moughan P. J., Wolfe R. R., Ferrando A. A., Church D. D. 2025. Understanding Dietary Protein Quality: Digestible Indispensable Amino Acid Scores and Beyond. The Journal of nutrition, 155, 10: 3152–3167. https://doi.org/10.1016/j.tjnut.2025.07.005