PREHRANSKE TABELE BREZ SKRIVNOSTI: KAKO PREPOZNATI HRANILNO VREDNOST?

V poplavi prehranskih izdelkov je branje deklaracij ključno, če želimo pri nakupu izdelkov sprejemati informirane odločitve. Deklaracija ni le zakonska zahteva, temveč dragocen vir informacij o sestavinah, alergenih, poreklu, hranilni vrednosti in roku uporabe – vse to vpliva na naše prehranske odločitve.
Pri tem je posebej pomembna prehranska tabela, ki razkriva količino energijske vrednosti, maščob, sladkorjev, beljakovin in soli, kar nam omogoča primerjavo izdelkov in posledično boljšo izbiro.

Sestavine so navedene po padajočem vrstnem redu glede na količino v izdelku. To pomeni, da je prva sestavina tista, ki jo je v izdelku največ, zadnja pa tista, ki je najmanj zastopana. Alergeni morajo biti v seznamu sestavin posebej označeni, da jih potrošniki lažje prepoznajo.
Pregled sestavin pred nakupom živila nam omogoča, da poleg morebitnih alergenov prepoznamo tudi dodane sladkorje, maščobne vire, aditive in konzervanse. Tako lahko izberemo kakovostnejše in hranilno bolj bogate izdelke z manj predelanimi sestavinami.

Poreklo živil je vedno bolj pomembno za potrošnike, saj vpliva na kakovost in sledljivost hrane.
Označevanje porekla primarno ne sodi med obvezne informacije, ki morajo biti vključene v označbo živila. Vendar pa postane navedba porekla obvezna, če bi izpustitev te informacije zavajala potrošnika glede dejanskega porekla živila – na primer, če bi podatki ali celotna označba na živilu nakazovali, da živilo izvira iz drugačne države. Navajanje porekla je obvezno tudi pri BIO izdelkih (razvidno iz zastavice) in pri svežem mesu – na govejem mesu je na primer navedeno poreklo rojstva, reje, zakola in razkosanja živali.
Če je bilo živilo pridelano ali predelano v več državah, se kot država porekla označi tista, kjer je potekala zadnja bistvena predelava živila. Potrošniku je tako ponavadi na voljo podatek glede porekla končnega izdelka, ne pa tudi glede kraja izvora surovine.

Primer: Kakšnega porekla je žito?
Žito je zraslo v Nemčiji, zrna so zmleli v moko v Italiji, moko pa pripeljali v Slovenijo ter jo tu prepakirali v manjše prodajne enote. Označeno poreklo končnega izdelka (kilogram pakirane moke) je Italija, saj je bila tam izvedena zadnja bistvena predelava žita v moko (mletje), v Sloveniji pa se je odvijala le distribucija. Distributer, ki živilo prepakira in označi, pa lahko prostovoljno navede, da je država pridelave žita Nemčija (izvor surovine).

Oznaka "kmetijstvo EU/izven EU" pomeni, da je bil del surovin kmetijskega izvora pridelan v Evropski uniji, del pa v tretji državi.
Pri izdelkih, ki imajo tudi svojo predelano obliko, pa obstaja razlika pri označevanju za nepredelano oz. svežo obliko ter predelana živila. Takšna živila so na primer meso, jajca, sadje, zelenjava, žita, med in oljčno olje).

Primer: sveže in predelano meso.
Medtem, ko je pri svežem mesu navedba porekla obvezna, je pri predelanih mesnih izdelkih poreklo prostovoljna navedba. Po drugi strani je pri mesnih, ribjih in mlečnih izdelkih obvezna navedba, da je obrat pod veterinarskim nadzorom in posledično na izdelku najdemo "ovalni žig" obrata. Primer: "SI 111 EU" SI pove, da je obrat registriran v SLO, pri čemer je številka 111 številka obrata.  

Za potrošnike, ki dajo prednost dobrobiti živali, so boljša izbira jajca z oznakami 0 ali 1, saj to pomeni, da imajo kokoši več svobode gibanja in boljše pogoje življenja. Prav zato so jajca baterijske reje pri večjih trgovcih večinoma že umaknili s polic. 

Ko izbiramo zajtrk, se pogosto znajdemo pred polnimi policami izdelkov, ki obljubljajo zdrav začetek dneva. Ni napačne izbire – kosmiči in jogurt sta odlična izbira, če poznamo njuno prehransko vrednost in ju znamo prilagoditi svojim potrebam.

Pri kosmičih lahko na primer izberemo polnozrnate, ki vsebujejo več vlaknin in manj dodanega sladkorja, če želimo daljši občutek sitosti in bolj stabilno raven energije. Po drugi strani pa so nekateri musliji ali kosmiči s sadjem, čokolado ali drugimi dodatki, lahko okusna izbira, kadar potrebujemo hitrejši vir energije. Skratka, pomembno je, da se zavedamo njihove sestave in jih vključimo v prehrano premišljeno.

Tudi pri jogurtih imamo različne možnosti. Medtem ko je tekoči jogurt osvežujoč in priročen, bo grški jogurt zaradi večje vsebnosti beljakovin in gostejše teksture bolj nasiten. Nobena izbira ni napačna, vse je odvisno od tega, kaj potrebujemo – več beljakovin za dolgotrajnejšo sitost ali lažjo teksturo za hitrejšo prebavo.

Razumevanje prehranskih tabel nam pomaga pri odločitvah, ki so usklajene z našimi prehranskimi cilji. Namesto da bi katerikoli izdelek demonizirali, ga raje postavimo v pravi kontekst in izberemo tisto, kar nam v danem trenutku najbolj ustreza.

Čeprav prehranski semafor v Sloveniji ni del označbe živil, je lahko priročno orodje za ocenjevanje prehranske vrednosti predpripravljenih živil, kot so recimo pice, žita za zajtrk, slaščice, sendviči, pijače, mlečno-žitne ploščice, mlečni in mesni izdelki ter slani in sladki prigrizki.

Semaforski sistem označevanja potrošnikom olajša razumevanje prehranske vrednosti izdelkov, saj temelji na enotni referenčni količini (100 gramov ali 100 mililitrov). Barvna oznaka jasno nakazuje, kako pogosto je priporočljivo uživanje določenega živila. Če so vsebnosti sladkorja, maščobe in soli označene z zeleno, pomeni, da je izdelek primeren za vsakodnevno uživanje. Rumena barva opozarja, da ga je bolje uživati zmerno, medtem ko rdeča barva signalizira, da naj bi bilo uživanje omejeno na občasne priložnosti.

Z embalaže prepišite hranilne vrednosti izdelka in preverite, kako se posamezne vrednosti obarvajo. Ne pozabite, da je za prehranski semafor potrebno preveriti podatke za 100 g izdelka!

(prirejeno po: NIJZ)

Za uživanje prehranskih vlaknin veljajo ravno obratna priporočila kot za sladkor, sol, maščobo in nasičene maščobne kisline: uživali naj bi jih več in ne manj.

Ti podatki so posebej pomembni za tiste, ki sledijo določeni prehrani, imajo posebne prehranske potrebe ali preprosto želijo slediti uravnoteženi prehrani.