Različne vrste rastlinskih olj v stekleničkah na beli podlagi

Rastlinska olja: pravilna uporaba lahko koristi zdravju

Rastlinska olja so bila v zadnjih letih pogosto na zatožni klopi. Olja iz semen, denimo sončnično, koruzno in sojino, so marsikje označena kot vnetotvorna in škodljiva za presnovo. Ko pa pogled odmaknemo od prehranskih vprašalnikov in se naslonimo na biokemične meritve v krvi, se pokaže bolj celostna podoba.

Polivanje olja čez žlico na solato v skledi

Na letnem srečanju American Society for Nutrition so raziskovalci predstavili podatke skoraj 1.900 odraslih, pri katerih so v krvni plazmi izmerili linolno kislino, glavno omega-6 maščobno kislino v rastlinskih oljih, ter jo primerjali z označevalci vnetja in presnove. Udeleženci z višjimi ravnmi linolne kisline so imeli nižje vrednosti C-reaktivnega proteina, glukoze in inzulina ter tudi nižji indeks HOMA-IR. HOMA-IR je izračun iz glukoze in inzulina na tešče, ki odraža inzulinsko občutljivost; nižja vrednost pomeni manj inzulinske odpornosti in praviloma bolj urejen presnovni odziv. V tem kontekstu torej višje ravni linolne kisline v krvi spremlja ugodnejši vnetni in presnovni profil.

Prednost takih izsledkov je, da ne temeljijo na spominu udeležencev o tem, kaj so jedli, temveč na neposrednih laboratorijskih meritvah, ki odražajo dejansko izpostavljenost in odziv telesa. To je korak naprej pri razumevanju vpliva olj iz semen na zdravje, saj zmanjšuje pristranskosti, značilne za vprašalnike o prehrani. Kljub temu ostajamo previdni: šlo je za opazovalne podatke, zato vzročnosti ne moremo potrditi, poleg tega raziskava ni ločevala med viri linolne kisline (rafinirana olja, hladno stiskana olja, cela semena, oreščki). Rezultatov zato ne smemo prehitro pripisati posameznemu izdelku ali načinu priprave. Upoštevati velja tudi širšo sliko raziskav, ki kažejo, da so omega-6 maščobe v zmernih količinah, v okviru uravnotežene prehrane, povezane z nižjim kardiometabolnim tveganjem.

Olja iz semen ne sodijo v en sam koš. Koristna so, kadar so vključena v celosten prehranski vzorec in nadomeščajo del nasičenih maščob. Dobro je, da maščobne vire menjavamo, od oljčnega, repičnega, bučnega in sončničnega olja do semen in oreščkov. Količine naj bodo zmerne, priprava pa naj poteka z nižjimi temperaturami, kar zmanjšuje oksidativne spremembe maščob. Najprimernejša so kot del krožnika, na katerem prevladujejo zelenjava, stročnice, polnozrnata žita in ribe.

Razprava o oljih iz semen se s tem vsaj deloma odmakne od črno-bele slike. Trenutno dostopni podatki iz krvi ne podpirajo trditve, da bi bila linolna kislina sama po sebi pro-vnetna, nasprotno, višje ravni v plazmi se povezujejo z nižjimi vnetnimi označevalci in boljšimi presnovnimi kazalniki, vključno z nižjim HOMA-IR. Za dokončnejše odgovore bodo potrebne randomizirane, primerjalne raziskave različnih virov in načinov uporabe olj. Do takrat velja vztrajati pri preudarnem, pestrem in zmernem izboru maščob v okviru uravnanega jedilnika.

Mojca Cepuš - Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit

AVTORICA ČLANKA: Mojca Cepuš

Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit, ki deluje na področju prehranskega svetovanja in zdravega življenjskega sloga.

Vodi ekipo šestih strokovnjakov, ki posameznikom svetujejo na področju prehranskih navad, motenj hranjenja in hujšanja.