Sladkor, imunski sistem in kronično vnetje

Eksperimentalne študije, v katerih zdravim prostovoljcem ali bolnikom namerno dvignejo glukozo v krvi z enkratnim odmerkom 50–75 gramov, pokažejo, da nevtrofilci po zelo sladkem obroku počasneje potujejo na mesto okužbe, manj učinkovito požirajo bakterije in imajo oslabljen oksidativni izbruh, ki je ključen za uničenje mikrobov. Hkrati PA visoka glukoza in fruktoza v celicah prirojenega imunskega sistema okrepita sproščanje vnetnih citokinov, kar pomeni, da je imunski sistem nekaj ur po večjem sladkornem udaru hkrati manj učinkovit pri dejanski obrambi in naravnan bolj pro-vneteno.

Še pomembnejša je dolgoročna slika, ki jo rišejo epidemiološke raziskave. Ljudje, ki redno uživajo veliko prostih sladkorjev, zlasti v obliki sladkanih pijač, pogosteje pridobijo odvečno telesno maso, predvsem trebušno maščobo, razvijejo inzulinsko rezistenco in sladkorno bolezen tipa 2 ter imajo povišane markerje kroničnega nizkointenzivnega vnetja. 

Ko kopičimo maščobo, le ta, ne deluje več le kot zaloga, temveč tudi kot endokrini organ, kar pomeni, da v kri sprošča signalne snovi, ki vplivajo na delovanje drugih tkiv in lahko spodbujajo vnetje. Hkrati prehrana z veliko sladkorja in malo vlaknin osiromaši črevesno mikrobioto, ta postane manj raznolika in bolj pro vnetno naravnana, črevesna pregrada pa se lažje razrahlja, zato je črevesje bolj prepustno. Rezultat je imunski sistem, ki je manj natančno uravnan in slabše pripravljen na grožnje iz telesa in okolja. Tekoči sladkor iz sladkanih pijač je tu še posebej problematičen, saj zelo hitro dvigne glukozo, skoraj ne nasiti in se pri mnogih ljudeh pojavlja večkrat na dan.

Naravni sladkor v celovitem sadju zaradi prisotnosti vlaknin in zaščitnih snovi pri tem ni problem. Za praktično življenje to pomeni, da sladkor ni absolutno prepovedan, vendar sta odločilna količina in oblika. Občasna manjša sladica po hranljivem obroku v kontekstu uravnotežene prehrane in zadostne telesne dejavnosti verjetno ne bo bistveno omajala naše odpornosti, medtem ko vsakodnevne sladkane pijače, pecivo in sladki prigrizki, pogosto na prazen želodec, pomenijo ponavljajoče se skoke glukoze v krvi, kratkotrajno slabšanje delovanja belih krvničk in dolgoročno vzdrževanje kroničnega vnetja. 

Naravni sladkor v celovitem sadju zaradi prisotnosti vlaknin in zaščitnih snovi pri tem ni problem. Za praktično življenje to pomeni, da sladkor ni absolutno prepovedan, vendar sta odločilna količina in oblika. Občasna manjša sladica po hranljivem obroku v kontekstu uravnotežene prehrane in zadostne telesne dejavnosti verjetno ne bo bistveno omajala naše odpornosti, medtem ko vsakodnevne sladkane pijače, pecivo in sladki prigrizki, pogosto na prazen želodec, pomenijo ponavljajoče se skoke glukoze v krvi, kratkotrajno slabšanje delovanja belih krvničk in dolgoročno vzdrževanje kroničnega vnetja. 

Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit, ki deluje na področju prehranskega svetovanja in zdravega življenjskega sloga.

Vodi ekipo šestih strokovnjakov, ki posameznikom svetujejo na področju prehranskih navad, motenj hranjenja in hujšanja.