Spermidin: naravna skrivnost dolgoživosti in vitalnosti

Najpomembnejša funkcija spermidina, ki trenutno pritegne največ pozornosti raziskovalcev, je njegova sposobnost spodbujanja avtofagije. Avtofagijo si lahko poenostavljeno pojasnimo kot nekakšno generalno čiščenje v naših celicah, kjer celica razgradi poškodovane beljakovine in organele ter jih reciklira za ponovno uporabo. Ta proces je ključen za preprečevanje kopičenja celičnih odpadkov, ki so pomemben dejavnik za nastanek številnih bolezni, povezanih s staranjem, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova bolezen ter srčno-žilne bolezni.

Poleg tega ima spermidin protivnetno in antioksidativno delovanje, hkrati pa spodbuja učinkovito delovanje mitohondrijev – naših celičnih elektrarn –, kar prispeva k splošni energiji, zdravju in dolgoživosti.

Znanstveno gledano spermidin sproži avtofagijo z zaviranjem delovanja dveh ključnih encimov, EP300 in NAA20, kar celicam omogoča učinkovitejše čiščenje odpadkov. Količina spermidina v telesu se s staranjem zmanjšuje, kar bi lahko prispevalo k boljšemu razumevanju, zakaj z leti postajamo bolj dovzetni za številne bolezni.

Spermidin ni snov, ki bi jo lahko izdelali samo v laboratoriju, temveč je naravno prisotna v številnih vsakdanjih živilih, predvsem rastlinskega izvora in fermentiranih izdelkih. Raznolika in uravnotežena prehrana, bogata z živili, ki vsebujejo spermidin, je ključna za ohranjanje ustreznih ravni tega pomembnega poliamina v telesu.

Vendar pa je spermidin občutljiv na različne okoljske dejavnike, ki lahko vplivajo na njegovo stabilnost in učinkovitost. Visoke temperature lahko povzročijo njegovo razgradnjo, kar zmanjša njegove biološke učinke, zato je pomembno, da takšne izdelke shranjujete v hladnem okolju. Vročina namreč pospešuje njegovo destabilizacijo. Poleg tega spermidin ni odporen na svetlobo – ta lahko sproži kemične spremembe v njegovi strukturi. Zato je priporočljivo, da se živila in prehranski dodatki, obogateni s spermidinom, hranijo v temnem prostoru ter v neprozornih embalažah, ki omejujejo izpostavljenost svetlobi.

Ker lahko ob dolgotrajni izpostavljenosti neugodnim pogojem izgubi svojo stabilnost, je priporočljivo tudi, da se takšni izdelki porabijo v roku uporabnosti.

Če želite povečati naravni vnos spermidina, vam priporočamo, da v svojo prehrano vključite naslednja živila:

Pšenični kalčki – izjemno bogat vir spermidina, odličen za dodajanje smoothijem in solatam, natto- fermentirana soja, soja, leča, Cheddar sir, Parmezan, bučna, lanena in sezamova semena, grah, šampinjoni, shitake, cvetača, polnozrnata žita, orehi, mandlji in fermentirana živila kot so kislo zelje, repa, kimči.

*Vsebnost spermidina se lahko razlikuje glede na letino, proizvodnjo in predelavo živila.

Spermidin ni čudežna snov, a ostaja eden najbolj obetavnih kandidatov za podporo zdravemu staranju in izboljšanje kakovosti življenja. Najboljši način, da izkoristimo njegove koristi, je redna vključitev živil, ki ga vsebujejo, v vsakodnevno prehrano. Kot vedno pa so potrebne nadaljnje raziskave, ki bodo potrdile njegove dolgoročne učinke ter določile optimalne načine uporabe.