Ženska z zaprtimi očmi, obrnjena proti soncu

Ali vitamin D varuje tudi telomere?

Če bi naše kromosome primerjali z vezalkami, bi bili telomeri plastični nastavki na koncih, ki preprečujejo “cefranje”. Kromosomi so kompaktni paketi DNK in beljakovin v jedru celic, pri človeku jih je 46. V jedru celice organizirajo, ščitijo in uravnavajo naš genski zapis. Njihova ključna vloga je zanesljiva podvojitev ter natančna razdelitev genetske informacije ob delitvi celice, kar ohranja stabilnost genoma in pravilno delovanje organizma. Ob vsaki delitvi se telomeri malo skrajšajo in ko postanejo prekratki, se celice težje obnavljajo, kar ima lahko za posledico različne bolezni. Dolžina telomerov v belih krvničkah je zato uporaben biološki pokazatelj celične obrabe.

Pot študija, velike večletne raziskave VITAL, je spremljala odrasle, ki so dnevno prejemali vitamin D₃ (2.000 IU), omega-3, oboje ali placebo. Po štirih letih je skupina z vitaminom D pokazala manj izrazito krajšanje telomerov, medtem ko v skupini z omega-3 takšnega učinka niso opazili.

Gre za obetaven namig, da vitamin D morda podpira mehanizme ohranjanja telomerov. A bodimo natančni, izmerjen je bil marker, ne klinični izid, zato ugotovitev ne pomeni dokaza o manj bolezni ali večji dolgoživosti ob dodajanju vitamina D.

Raziskava razširja pogled na vitamin D, od njegove klasične vloge pri kosteh in imunskem sistemu do njegovega mesta v širšem okviru celičnega zdravja.

V praksi to pomeni, da je dobro, da za ustrezen status vitamina D poskrbimo z uravnoteženim pristopom. Primarni vir je sonce, vendar ga v jesensko-zimskem času na naših geografskih širinah praviloma ni dovolj za zadostno sintezo. Prehranski viri, kot so mastne ribe, jajčni rumenjak in obogatena živila, navadno prispevajo le manjši delež in sami po sebi pogosto ne zadostujejo.

Roka drži kapsule vitamina D, osvetljene s soncem

Zato je smiselno razmisliti o dopolnjevanju, ki pa naj bo prilagojeno letnemu času in predvsem meritvam koncentracije 25-hidroksivitamina D v krvi. Gre za standarden laboratorijski test, ki ga danes opravlja veliko laboratorijev po Sloveniji in nam pove, ali so naše vrednosti prenizke, ustrezne ali previsoke.

Za odrasle velja, da so vrednosti pod 30 nmol/L znak hudega primanjkljaja, med 30 in 50 nmol/L govorimo o pomanjkanju, območje 50–75 nmol/L velja za zadostno, medtem ko se kot optimalno pogosto navaja območje 75–125 nmol/L. Nad 150 nmol/L pa lahko že nastopijo tveganja zaradi presežka. Večina strokovnih smernic priporoča, da se vrednosti ohranjajo vsaj nad 50 nmol/L, idealno pa okoli 75 nmol/L.

Splošna priporočila za odrasle pri uživanji vitamona D govorijo o 800 do 4.000 enotah (IU) vitamina D na dan, kot varnem vnosu za vzdrževanje zadostnega statusa, pri potrjenem pomanjkanju pa lahko zdravnik predpiše tudi višje odmerke za krajše obdobje. Ker je vitamin D topen v maščobah in se lahko kopiči v telesu, velja pravilo, da več nikakor ne pomeni bolje. O odmerki, ki bi bil primeren za vas, se posvetujte z vašim zdravnikom.

Vir:

Zhu H, Manson JE, Cook NR, idr. Vitamin D₃ and marine ω-3 fatty acids supplementation and leukocyte telomere length: 4-year findings from the VITAL randomized controlled trial. American Journal of Clinical Nutrition (2025).

Mojca Cepuš - Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit

AVTORICA ČLANKA: Mojca Cepuš

Certificirana nutricistka in ustanoviteljica podjetja Befit, ki deluje na področju prehranskega svetovanja in zdravega življenjskega sloga.

Vodi ekipo šestih strokovnjakov, ki posameznikom svetujejo na področju prehranskih navad, motenj hranjenja in hujšanja.