Vitamin d v srednjih letih kot možen ščit pred zgodnjimi znaki demence

Zadosten vnos vitamina D v tridesetih in štiridesetih letih bi lahko vplival na zdravje naših možgani v poznejših letih. V raziskavi, objavljeni v reviji Neurology Open Access, so spremljali 793 odraslih iz ameriške kohorte Framingham, starih povprečno 39 let. Med letoma 2002 in 2005 so udeležencem izmerili raven vitamina D v krvi, v povprečju 16 let pozneje pa so opravili slikanje možganov z metodo pozitronske emisijske tomografije (PET). S slikanjem PET so ocenili količino dveh beljakovin, tau in amiloid beta, ki se pri Alzheimerjevi bolezni kopičita v možganih. Vsi udeleženci so bili ob slikanju brez kliničnih znakov demence in drugih nevroloških bolezni. Rezultati so pokazali, da je bila višja raven vitamina D v zgodnji srednji odraslosti povezana z manjšim kopičenjem beljakovine tau v možganih, tudi v tistih predelih, ki so pri Alzheimerjevi bolezni prizadeti prvi. Podobne povezave za beljakovino amiloid beta raziskovalci sicer niso zaznali, morda zato, ker se ta začne kopičiti pozneje kot beljakovina tau in je pri razmeroma mladih ljudeh torej težje zaznaven.