Drobne spremembe življenjskega sloga za čistejši svet

Odpadna plastika, predvsem tista za enkratno uporabo, škoduje ekosistemom in zdravju ljudi

Slika se nas pogosto bolj dotakne kot beseda. Fotografije in videoposnetke, ki jih objavljajo okoljske organizacije vse leto, še posebno intenzivno pa julija, je vredno pogledati zbrano, z razmislekom. Vidimo, na primer, moškega, ki zadovoljno prinese iz trgovine izdelke v ličnih tekstilnih nosilnih vrečah, gospo, ki v rinfuzi kupljene kosmiče in testenine skrbno pospravi v steklene kozarce. Objektiv nato preskoči na nepregledne kupe izmaličene plastične embalaže s pripisom, da udeleženci gibanja Julij brez plastike (Plastic Free July), lahko z drobnimi spremembami življenjskega sloga precej zmanjšajo količine plastičnih odpadkov.

Izogibajmo se plastiki, Članek DELO, Dobro zame

Plastika je postala neizogibna sestavina našega življenja in tudi gospodarstva. Njena proizvodnja se hitro povečuje. Približno tretjino vse svetovne plastike proizvede Kitajska, skoraj petino ZDA, delež Evrope pa se je v zadnjem desetletju zmanjšal, in sicer z 21 na 15 odstotkov. Ključna težava je, da je plastika težko razgradljiva, v naravi je potrebovala več sto let, da je razpadla. Reciklira se je premalo, zato se je svet začel dušiti v plastičnih odpadkih. Morja so onesnažena, morska favna ogrožena, mikroplastiko so odkrili povsod, v najglobljih razpokah morskega dna, v arktičnem ledu, v rekah, jezerih (tudi v Sloveniji), celo v človeških pljučih in krvi. Posebno skrb vzbujajoče je, da kar 95 odstotkov plastične embalaže odvržemo in izgubimo že po kratkotrajni prvi uporabi.

Napovedi so grozljive – če ne bomo sposobni uvesti bistvenih sprememb. Iz novega poročila OECD je razvidno, da se bo količina plastičnih odpadkov globalno do leta 2060 skoraj potrojila, pri čemer bo približno polovica končala na odlagališčih, manj kot petina pa bo reciklirana. Po istem viru bo letna proizvodnja plastike na podlagi fosilnih goriv do leta 2060 presegla 1,2 milijarde tone, količina odpadkov pa bo večja od milijarde ton. Celo z agresivnimi ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po plastiki in povečanjem deleža recikliranja plastike z globalno okoli desetih na 40 odstotkov bi se po napovedih OECD v slabih štirih desetletjih proizvodnja plastike in s tem količina odpadkov podvojila.

Dobro zame, članek DELO - ZDRAVJE 2022, Izogibajmo se plastiki - julij brez plastike

Julij brez plastike

Julij brez plastike že od leta 2011 ponuja potrošnikom poseben izziv: da vsaj v tem obdobju poskušajo nadomestiti izdelke, ki so pretežno iz plastike, ter tiste, ki so vanjo zapakirani ali z njo oviti, s trajnostnimi izdelki, ki podpirajo načela krožnega gospodarstva. Z iskreno željo, da bi take koristne enomesečne navade čim več ljudem zlezle pod kožo. V dobrem desetletju se je gibanje za zmanjšanje uporabe plastike za enkratno uporabo in ozaveščanje o do okolja prijaznih alternativah močno razširilo po vsem svetu in zdaj v njem sodeluje že 140 milijonov Zemljanov. Danes poteka pod okriljem neodvisne neprofitne fundacije The Plastic Free Foundation.

Na spletni strani gibanja lahko najdemo več deset zanimivih idej, s katerimi vsak od nas lahko z majhnimi spremembami svojega vedenja doma, v službi, šoli, na prireditvah, v družbi, pripomore k skupnemu cilju. Po načelu »kamen na kamen, zrno na zrno«.

Začnemo lahko pri kavi. Večine kavnih skodelic in lončkov ni mogoče reciklirati. Zato naredimo za okoljenajveč, če kavo natočimo v svojo trajnostno skodelico, ki jo nosimo s seboj. Ko kupujemo sadje in zelenjavo, posegajmo po tistem v razsutem stanju, v zabojčkih, naberimo pa ga v papirno ali do okolja prijaznejšo biorazgradljivo lahko plastično vrečko. Tudi nakupovalna vrečka naj bo iz trajnostnih materialov, za večkratno uporabo. Možnosti je veliko, pisanih, domiselnih, takih, ki popestrijo sprehod po trgovinah.

Ko naročamo pijačo, se odrecimo plastičnim slamicam. Obstajajo kovinske in slamice iz razgradljivih materialov. Eden največjih problemov onesnaževanja s plastiko so plastenke, v katerih kupujemo pijačo. Boljša alternativa so steklenice iz aluminija, inoxa, stekla, večkrat uporabimo vodo iz pipe, vsaj doma v Sloveniji imamo dobro, pitno vodo na dosegu roke. V pekarni posezimo po izdelkih, ki niso predpakirani, uporabimo svojo embalažo. Podobno velja za pripravljeno hrano na oddelkih toploteke. Če nimamo lastne embalaže, izberimo tako, ki jo je mogoče reciklirati ali ponovno uporabiti. Ugotovili smo že, da je tudi piknik mogoče pripraviti brez plastičnih krožnikov, pribora in kozarcev, za vse to imamo v trgovinah primerne nadomestke.

Odgovornost korporacij

Da je zmanjševanje uporabe plastike v vsakodnevnem življenju zelo pomembno in da k temu lahko pripomore vsak posameznik, je bilo dolgo eno od ključnih vodil gibanja Plastic Free July. Ker pa to nikakor ni dovolj, saj kopičenje odpadkov prehiteva prizadevanja okoljevarstvenikov, letos snovalci gibanja opozarjajo, da bo treba narediti odločnejše korake. Potrošnik se lahko še bolj trudi izogibati se plastični embalaži, ki bi jo čez nekaj trenutkov zavrgel, a če nima alternative, je vse zaman. Povpraševanje in ponudba načelno sooblikujeta drug drugega. A če se ponudniki ne ozirajo na želje kupcev, bo njihova vnema za trajnostno ravnanje popustila. Če na polici ni alternative (iskanega izdelka v refilu, papirni vrečki, kartonu, stekleni embalaži …), kupec pač ne bo imel izbire. Dejstvo pa je, da je plastična embalaža vseprisotna prav v segmentu izdelkov za vsakdanjo uporabo.

Zato letos okoljska organizacija Greenpeace poziva k nujnim sistemskim spremembam v gibanju za zmanjšanje plastične embalaže, zahteva, da proizvajalci prevzamejo odgovornost. Korporacije, ki proizvajajo večino blaga, zapakiranega v plastiko, bi morale preiti na sisteme ponovne uporabe in polnjenja.

Dobro zame, članek DELO - ZDRAVJE 2022, Izogibajmo se plastiki

Slovenci in plastična embalaža

Po podatkih Sursa je leta 2020 na slovenskih tleh nastalo več kot 67.000 ton odpadkov iz plastike. Tretjina tega je bila plastična embalaža. Uvozili smo skoraj 124.000 ton plastičnih odpadkov. Slovenski obdelovalci so jih prejeli v obdelavo okoli 190.000 ton. Malo manj kot polovico smo jih izvozili, preostanek pa večinoma reciklirali ali sežgali v energetske namene.

Ekologi brez meja ugotavljajo, da v Sloveniji manjka dobrih in aktualnih podatkov na področju ravnanja z odpadno plastično embalažo. Ob finančni podpori okoljskega ministrstva so zato zagnali projekt Plastika naša vsakdanja. Z raziskovanjem in informiranjem bodo zapolnili vrzel ter razbili več mitov, odpravili nerazumevanje razlik med različnimi vrstami plastike, pripomogli k preprečevanju nastajanja novih odpadkov, višji stopnji kakovostnega ločevanja in zavedanja o bolj trajnostnih alternativah.

Ko so na GZS – Zbornici kmetijskih in živilskih podjetij analizirali ravnanje s plastenkami pijač, so ocenili, da je bilo leta 2019 prodanih okoli 319 milijonov plastenk pijač in mleka ter mlečnih izdelkov, od tega jih je okoli 28 odstotkov prišlo iz uvoza. S tem je nastalo dobrih 10.000 ton odpadnih plastenk, skoraj v celoti izdelanih iz polietilen tereftalata (PET). Po evropskih direktivah naj bi članice zagotovile, da bo vse večji delež tovrstnih plastenk vseboval reciklirani PET.

Pomemben korak k zmanjševanju uporabe plastične embalaže smo (sicer z nekaj zamude pri uveljavljanju evropske direktive) v Sloveniji naredili lani: konec leta je parlament uzakonil poleti izdano uredbo o prepovedi dajanja nekaterih plastičnih proizvodov za enkratno uporabo na slovenski trg. Poslanci so soglasno sklenili s trga izločiti vatirane palčke, jedilni pribor, krožnike, slamice, mešalne palčke za pijače ter palčke za pritrditev na balone in podporo balonov ter tudi za posode za živila, lončke in vsebnike za pijačo iz ekspandiranega polistirena.

Novi zakon o varstvu okolja postavlja temelje uvedbi kavcijskega sistema, predvsem za plastenke in pločevinke. Postavitev tega sistema in sprejetje uredbe o ravnanju z embalažo pijač bosta med prednostnimi nalogami nove vlade.

Poletje je čas dopustov, zato naj spomnimo, da so zaradi onesnaženja okolja prizadete tudi nekatere gospodarske dejavnosti, posebno turizem. Svetovna turistična organizacija je plastičnemu onesnaževanju napovedala vojno s svojo iniciativo Global Tourism Plastic Initiative. K njej je pristopila tudi Slovenska turistična organizacija s partnerji. Turistične ponudnike in destinacije vabijo k podpisu zaveze za izločanje štirih najbolj problematičnih artiklov (plastenk, plastičnih kozarcev, plastične embalaže za hrano in plastične embalaže v hotelih) do konca leta 2022 in k delovanju po načelih za izločanje plastike za enkratno uporabo iz slovenskega turizma.




SKUPAJ RAZMIŠLJAJMO EKOLOGIČNO IN ZMANJŠUJMO PORABO PLASTIKE.

Svoboda izbire

Sodelujte v nagradnem kvizu in se pobližje seznanite s širino ponudbe v naših trgovinah. Podarjamo SPAR darilne kartice v vrednosti 40 €.

Nagradni kviz