Odpadna plastika, predvsem tista za enkratno uporabo, škoduje ekosistemom in zdravju ljudi
Slika se nas pogosto bolj dotakne kot beseda. Fotografije in videoposnetke, ki jih objavljajo okoljske organizacije vse leto, še posebno intenzivno pa julija, je vredno pogledati zbrano, z razmislekom. Vidimo, na primer, moškega, ki zadovoljno prinese iz trgovine izdelke v ličnih tekstilnih nosilnih vrečah, gospo, ki v rinfuzi kupljene kosmiče in testenine skrbno pospravi v steklene kozarce. Objektiv nato preskoči na nepregledne kupe izmaličene plastične embalaže s pripisom, da udeleženci gibanja Julij brez plastike (Plastic Free July), lahko z drobnimi spremembami življenjskega sloga precej zmanjšajo količine plastičnih odpadkov.
Plastika je postala neizogibna sestavina našega življenja in tudi gospodarstva. Njena proizvodnja se hitro povečuje. Približno tretjino vse svetovne plastike proizvede Kitajska, skoraj petino ZDA, delež Evrope pa se je v zadnjem desetletju zmanjšal, in sicer z 21 na 15 odstotkov. Ključna težava je, da je plastika težko razgradljiva, v naravi je potrebovala več sto let, da je razpadla. Reciklira se je premalo, zato se je svet začel dušiti v plastičnih odpadkih. Morja so onesnažena, morska favna ogrožena, mikroplastiko so odkrili povsod, v najglobljih razpokah morskega dna, v arktičnem ledu, v rekah, jezerih (tudi v Sloveniji), celo v človeških pljučih in krvi. Posebno skrb vzbujajoče je, da kar 95 odstotkov plastične embalaže odvržemo in izgubimo že po kratkotrajni prvi uporabi.
Napovedi so grozljive – če ne bomo sposobni uvesti bistvenih sprememb. Iz novega poročila OECD je razvidno, da se bo količina plastičnih odpadkov globalno do leta 2060 skoraj potrojila, pri čemer bo približno polovica končala na odlagališčih, manj kot petina pa bo reciklirana. Po istem viru bo letna proizvodnja plastike na podlagi fosilnih goriv do leta 2060 presegla 1,2 milijarde tone, količina odpadkov pa bo večja od milijarde ton. Celo z agresivnimi ukrepi za zmanjšanje povpraševanja po plastiki in povečanjem deleža recikliranja plastike z globalno okoli desetih na 40 odstotkov bi se po napovedih OECD v slabih štirih desetletjih proizvodnja plastike in s tem količina odpadkov podvojila.
Odgovornost korporacij
Da je zmanjševanje uporabe plastike v vsakodnevnem življenju zelo pomembno in da k temu lahko pripomore vsak posameznik, je bilo dolgo eno od ključnih vodil gibanja Plastic Free July. Ker pa to nikakor ni dovolj, saj kopičenje odpadkov prehiteva prizadevanja okoljevarstvenikov, letos snovalci gibanja opozarjajo, da bo treba narediti odločnejše korake. Potrošnik se lahko še bolj trudi izogibati se plastični embalaži, ki bi jo čez nekaj trenutkov zavrgel, a če nima alternative, je vse zaman. Povpraševanje in ponudba načelno sooblikujeta drug drugega. A če se ponudniki ne ozirajo na želje kupcev, bo njihova vnema za trajnostno ravnanje popustila. Če na polici ni alternative (iskanega izdelka v refilu, papirni vrečki, kartonu, stekleni embalaži …), kupec pač ne bo imel izbire. Dejstvo pa je, da je plastična embalaža vseprisotna prav v segmentu izdelkov za vsakdanjo uporabo.
Zato letos okoljska organizacija Greenpeace poziva k nujnim sistemskim spremembam v gibanju za zmanjšanje plastične embalaže, zahteva, da proizvajalci prevzamejo odgovornost. Korporacije, ki proizvajajo večino blaga, zapakiranega v plastiko, bi morale preiti na sisteme ponovne uporabe in polnjenja.
