Hrana. Predragocena, da bi končala v smeteh!

Brez nje ne moremo živeti, a pogosto zaradi hitrega življenjskega ritma sploh nismo pozorni nanjo in jemo kar med potjo. In če ima večina hrane v izobilju, se po drugi strani tudi v Sloveniji številni soočajo s pomanjkanjem. Kot družba pa prevečkrat pozabimo, kako dragocena je, zato jo še vedno zavržemo veliko preveč. Pa se tega zares zavedamo?  

29. september je OZN za mednarodni dan ozaveščanja o izgubah hrane in odpadni hrani razglasila leta 2019.

Skoraj 40 % zavržene hrane je užitne

Samo v slovenskih gospodinjstvih na leto roma v smeti okoli 68 kg hrane na prebivalca. To predstavlja nekaj več kot 50 % vse zavržene hrane v Sloveniji. V gostinstvu in strežbi se na primer zavrže malo manj kot 30 % hrane, v trgovini okoli 10 % in enak delež v predelavi oz. proizvodnji. Skupno smo v Sloveniji v letu 2021 zavrgli okoli 143.000 ton hrane, in približno enako količino tudi leto poprej. Kar še posebej bode v oči, je dejstvo, da naj bi bilo po podatkih Statističnega urada RS kar 38 % te hrane še užitne.  

V EU vsako leto nastane kar 59 milijonov ton odpadne hrane, globalno pa na leto izgubimo kar 1,3 milijarde ton hrane.

S hrano zavržemo energijo in naravne vire

Hrana je izjemno dragocena, kako zelo morda spoznamo šele, ko podrobneje pogledamo, kaj vse potrebujemo za njeno pridelavo in kako ta vpliva na naše okolje. Za pridelavo in predelavo hrane v prvi vrsti porabimo ogromno naravnih virov in potrošimo veliko energije. Zaradi polj, nasadov in pašnikov, se krčijo gozdovi, za namakanje in napajanje se porabljajo vodni viri, za pridelavo in predelavo so potrebna fosilna goriva in električna energija, enako velja za shranjevanje in transport. Zaradi vsega naštetega je še pomembneje na vseh ravneh poskrbeti, da hrana v čim manjši meri konča v smeteh.  

Hrana ne sodi v smeti

Kmetijske površine obsegajo že 38 odstotkov našega planeta. Približno 1/3 je namenjena poljščinam, 2/3 pa pašnikom in travnikom za živinorejo.

Če bi bila 'odpadna hrana' država, bi bila tretji največji onesnaževalec s toplogrednimi plini na svetu.

Z zavrženo hrano na Zemlji h globalnemu segrevanju prispevamo skoraj enako količino toplogrednih plinov kot s cestnim prometom

Hrana ne sodi v smeti

Pobude in strategije za izboljšave

Če v razvitih državah ne čutimo pomanjkanja hrane, to ne velja za svet, saj globalno revščina in lakota naraščata. A to ni edini razlog, da moramo spremeniti odnos do hrane. Podnebne spremembe z drastičnimi vremenskimi pojavi vse pogosteje ogrožajo kmetovanje, kar smo lahko občutili ob hudih ujmah to poletje tudi v Sloveniji. OZN je leta 2015 pozvala vse članice, naj z ustreznimi ukrepi pripomorejo k temu, da bi do leta 2030 prepolovili količino odpadne hrane na svetovni ravni. K temu se je zavezala tudi EU, zato je cilj vseh evropskih držav, da v gospodinjstvih, gostinstvu in trgovini zmanjšamo količino zavržene hrane za 30 % na prebivalca, v predelavi in proizvodnji pa za 10 % glede na leto 2020.  

Vsak od nas lahko stori veliko!

75 milijard kubičnih metrov vode vsako leto zavržemo na globalni ravni samo z zelenjavo in sadjem, ki končata na smeteh.  

Prvi korak k spremembam je zavedanje, kako dragocena je hrana, ki roma na odpad. Več kot o tej problematiki vemo, bolj si bomo vsi prizadevali za rešitve, seveda pa nam v vsakdanjem življenju pri tem lahko najbolje pomagajo konkretni predlogi in nasveti. In kako zmanjšati količino odpadne hrane v gospodinjstvih?  

Leta 2022 smo v Sparu Slovenija v dobrodelne namene prispevali hrano v skupni vrednosti 1,2 milijona evrov.

Hrana ne sodi v smeti - V Sparu zavzeto za manj odpadne hrane

V Sparu zavzeto za manj odpadne hrane

V slovenskih trgovinah z živili nastane približno 1/10 vse odpadne hrane, vendar se kot trgovec zavedamo, da je naša vloga na tem področju večplastna. V Sparu Slovenija si na različne načine prizadevamo, da je presežkov hrane čim manj, saj je to pomembno tako z ekonomskega kot etičnega vidika, strategijo pa prilagajamo tudi trajnostni okoljski politiki. Naše upravljanje viškov hrane vključuje tri ključne segmente:  

  1. Upravljanje s hrano v naši trgovinah 
  2. Ozaveščanje javnosti z dobrimi primeri
  3. Sodelovanje pri donacijah viškov hrane

Upravljamo s hrano v naših trgovinah:

V fazi naročanja skrbimo za optimalne količine živil in s tem tudi za minimalna vračila dobaviteljem. Posebej skrbno ravnamo z izdelki, ki se bližajo izteku roka uporabe, in jim že nekaj dni prej znižamo cene ter izpostavimo s posebno oznako 'Spoštujmo hrano'. Neprodane izdelke s pretečenim rokom zbiramo v posebnih hlajenih kontejnerjih, ustrezni izvajalci pa poskrbijo za odvoz. Pri upravljanju odpadne hrane strogo sledimo pravilnikom, zaposlene pa o tem tudi redno izobražujemo.  

Ozaveščamo javnost z dobrimi primeri:

Vsak dan smo v stiku z vami, spoštovani kupci, zato del ozaveščanja o pomenu zmanjševanja količin odpadne hrane v gospodinjstvih, prevzemamo tudi na naša pleča. V sklopu naše dolgoletne pobude »Hrana ne sodi v smeti« ves čas pripravljamo uporabne nasvete, delimo zanimive ideje ter izvirne recepte za čim boljši izkoristek hrane v vašem gospodinjstvu. Prav tako redno pripravljamo različne tematske projekte in dogodke, h katerim želimo pritegniti tako otroke kot odrasle.

Sodelujemo pri donacijah viškov hrane:

V Sparu se trudimo, da čim več viškov hrane doniramo v sodelovanju s humanitarnimi organizacijami. Od leta 2014 sodelujemo z Zvezo Lions klubov, Distrikt 129 – Slovenija. Skupaj skrbimo, da živila malo pred iztekom roka pridejo do socialno ogroženih. Od leta 2020 sodelujemo tudi s humanitarnim društvom Hrana za življenje (Food for Life Slovenija) in Slovensko filantropijo – Združenjem za promocijo prostovoljstva, od leta 2021 pa še z Društvom Krog 9.  Ponosni smo, da število naših trgovin, ki so vključene v oddajo viškov hrane, iz leta v leto raste. Leta 2022 smo tako v dobrodelne namene prispevali hrano v skupni vrednosti več kot 1,2 milijona evrov.  

Skupaj za manj plastike

Skrb za okolje je naša prioritetna naloga. Uresničujemo jo z uvajanjem najsodobnejših tehnologij in okolju prijaznih materialov v naših trgovinah, obenem pa želimo odgovornost do narave približati tudi našim zaposlenim in kupcem.  

Dobro med nami

Verjamemo, da šteje vsako dobro delo. Zato se trudimo biti čim bolj vpeti v lokalno okolje in prispevati za dobre namene v naši bližini. Za dobrodelnost, kulturo, šport in okolje. Ponosni smo, da je tudi zaradi nas dobro ves čas med nami.

vsezapiknik.ai

Kaj lepšega kot hitro in enostavno organiziran piknik, ko se pojavi lepa vremenska napoved? Preizkusite prvi AI načrtovalec piknikov v Sloveniji.

Več