Hrana. Predragocena, da bi končala v smeteh!

Samo v slovenskih gospodinjstvih na leto roma v smeti okoli 68 kg hrane na prebivalca. To predstavlja nekaj več kot 50 % vse zavržene hrane v Sloveniji. V gostinstvu in strežbi se na primer zavrže malo manj kot 30 % hrane, v trgovini okoli 10 % in enak delež v predelavi oz. proizvodnji. Skupno smo v Sloveniji v letu 2021 zavrgli okoli 143.000 ton hrane, in približno enako količino tudi leto poprej. Kar še posebej bode v oči, je dejstvo, da naj bi bilo po podatkih Statističnega urada RS kar 38 % te hrane še užitne.  

Hrana je izjemno dragocena, kako zelo morda spoznamo šele, ko podrobneje pogledamo, kaj vse potrebujemo za njeno pridelavo in kako ta vpliva na naše okolje. Za pridelavo in predelavo hrane v prvi vrsti porabimo ogromno naravnih virov in potrošimo veliko energije. Zaradi polj, nasadov in pašnikov, se krčijo gozdovi, za namakanje in napajanje se porabljajo vodni viri, za pridelavo in predelavo so potrebna fosilna goriva in električna energija, enako velja za shranjevanje in transport. Zaradi vsega naštetega je še pomembneje na vseh ravneh poskrbeti, da hrana v čim manjši meri konča v smeteh.  

Če v razvitih državah ne čutimo pomanjkanja hrane, to ne velja za svet, saj globalno revščina in lakota naraščata. A to ni edini razlog, da moramo spremeniti odnos do hrane. Podnebne spremembe z drastičnimi vremenskimi pojavi vse pogosteje ogrožajo kmetovanje, kar smo lahko občutili ob hudih ujmah to poletje tudi v Sloveniji. OZN je leta 2015 pozvala vse članice, naj z ustreznimi ukrepi pripomorejo k temu, da bi do leta 2030 prepolovili količino odpadne hrane na svetovni ravni. K temu se je zavezala tudi EU, zato je cilj vseh evropskih držav, da v gospodinjstvih, gostinstvu in trgovini zmanjšamo količino zavržene hrane za 30 % na prebivalca, v predelavi in proizvodnji pa za 10 % glede na leto 2020.  

V slovenskih trgovinah z živili nastane približno 1/10 vse odpadne hrane, vendar se kot trgovec zavedamo, da je naša vloga na tem področju večplastna. V Sparu Slovenija si na različne načine prizadevamo, da je presežkov hrane čim manj, saj je to pomembno tako z ekonomskega kot etičnega vidika, strategijo pa prilagajamo tudi trajnostni okoljski politiki. Naše upravljanje viškov hrane vključuje tri ključne segmente:  

1. Upravljanje s hrano v naši trgovinah 
2. Ozaveščanje javnosti z dobrimi primeri
   
3. Sodelovanje pri donacijah viškov hrane