Ali se moramo procesirani hrani izogibati?

Predelana živila so vsa živila, ki so bila deležna vsaj enega postopka, ki spremeni prvotno živilo ali surovine, uporabljene za proizvodnjo živil. To lahko vključuje enega ali več postopkov, kot so pranje, rezanje, pasterizacija, zamrzovanje, fermentacija, pakiranje, segrevanje, mletje, stiskanje ali dodajanje sestavin živilom, na primer za podaljšanje roka uporabnosti živil.

To je en od možnih vzrokov, da živilo vsebuje aditive. Uporaba le teh v živilih je pod nadzorom Evropske agencija za varnost hrane. Ta skrbi, da so v živilih lahko prisotni le aditivi, ki ne predstavljajo tveganja za zdravje potrošnika niti ob dolgotrajni tipični izpostavljenosti določenemu aditivu.

Poleg tega med predelana živila uvrščamo živila, ki nastanejo s preoblikovanjem sestavin v živilske izdelke, na primer kruh. Izkaže se, da je večina živil, ki jih uživamo v vsakdanjem življenju, do neke mere predelana.  

V začetku leta so veliko prahu dvignili članki o raziskavi*, ki je pokazala povezavo med večjim vnosom ultra predelanih živil in večjim tveganjem za umrljivost povezano s srčno-žilnimi boleznimi in sladkorno boleznijo tipa 2. Pri interpretaciji rezultatov raziskave je potrebno upoštevati, da je večji vnos ultra predelanih živil značilen za prehrano ljudi z debelostjo ter da je najverjetneje kombinacija debelosti, neuravnotežene prehrane in nezdravega življenjskega sloga tista, ki poveča tveganje za zdravje.

Problem je predvsem vsakodnevno uživanje pijač z dodanim sladkorjem, večjih količin sladkih in slanih prigrizkov ter procesiranih mesnih izdelkov, kot so salame, hrenovke in klobase.

Vnos ultra procesiranih živil je potrebno omejiti, jih uživati manj pogosto ter v manjših količinah v sklopu pestre in uravnotežene prehrane. Ta vključuje vsakodneven vnos zelenjave, sadja in polnozrnatih žit ter žitnih izdelkov kot tudi vnos stročnic, oreškov, rib, manj mastnih mlečnih izdelkov in pustih kosov mesa.  

Pri nakupovanju živil se osredotočite predvsem na nakup hranilno bogatih in lokalnih živil, če je to možno. Pozorni bodite na hranilno tabelo na označbi živil, iz katere lahko razberete vsebnost energije, sladkorja, soli in nasičenih maščobnih kislin v izdelku.

Iz vidika varovanja srčno-žilnega zdravja naj dnevni vnos soli znaša do 5 g/dan, vnos nasičenih maščobnih kislin pa naj ne presega 10 % dnevnega energijskega vnosa. Če ste nizko do zmerno telesno dejavni, je potrebno omejiti tudi vnos živil z visoko vsebnostjo sladkorja.