Ključ do zdravega nasmeha! Kako s prehrano poskrbeti za zdrave zobe?
Naše prehranske navade pomembno vplivajo na zdravje zob in ustno mikrobioto, kompleksno skupnost mikroorganizmov, ki naseljuje ustno votlino. Ti mikrobi niso le pasivni spremljevalci, ampak aktivno sodelujejo pri vzdrževanju ustnega zdravja. V neugodnih pogojih pa prispevajo k razvoju ustnih bolezni. Najpogostejši težavi, povezani z neustrezno prehrano, sta zobni karies in zobna erozija. Ključno vlogo pa ima ustna higiena.
Zobni karies in prehrana
Zobni karies nastane kot posledica delovanja bakterij, ki proizvajajo kisline ob razgradnji enostavnih sladkorjev iz hrane.
Največje tveganje prinaša pogosto uživanje enostavnih sladkorjev ter lepljiva hrana kot so: bonboni, piškoti, suho sadje in sladkane pijače.
Kisline, ki jih tvorijo bakterije, raztapljajo sklenino in rušijo njeno mineralno sestavo. Pogosti vnosi sladke hrane zato vodijo v dolgotrajno izpostavljenost okolju, ki spodbuja delovanje kariogenih bakterij in razvoj zobnega kariesa.
Ključno je zmanjšanje števila sladkih vnosov čez dan, saj ti vodijo v razvoj kariesa. Za zaščito zob je priporočljivo, da sladko hrano zaužijemo po obroku kot sladico.
Zobna erozija
Poleg kariesa na zdravje zob vpliva tudi zobna erozija. Pojavnost zobne erozije v zadnjih letih strmo narašča. Gre za kemično obrabo sklenine brez sodelovanja bakterij. Povzročajo jo kisline, ki so lahko notranjega ali zunanjega izvora.
Kisline notranjega izvora so lahko posledica gastroezofagialnega refluksa ali pogostega bruhanja. Zunanje pa so prisotne v hrani in pijači, kot so citrusi, kis (npr. v solatnih prelivih), gazirane in energijske pijače ter vino.
Te kisline zmehčajo površino sklenine, ki ob pogostem stiku začne izgubljati mineralno strukturo. Zobna erozija se običajno kaže kot povečana občutljivost zob, sprememba barve (zobje postanejo bolj rumenkasti zaradi vidnega dentina) ter sprememba oblike. Zobne krone so bolj zaobljene in stanjšane.
Za zaščito pred zobno erozijo svetujemo, da kislo hrano uživamo v okviru glavnih obrokov. Po obroku se izogibamo takojšnjemu ščetkanju zob. Priporočljivo je počakati vsaj 30 minut, saj je sklenina takoj po stiku s kislino mehkejša in bolj dovzetna za obrabo.
Ustna higiena
Prehrana močno vpliva na ustno zdravje, vendar brez ustrezne ustne higiene tudi najbolj uravnotežena prehrana ne zagotavlja zaščite. Redno ščetkanje zob z zobno ščetko in zobno pasto s fluoridi je osnova.
Priporočeno je ščetkanje dvakrat dnevno. Zjutraj, idealno pred zajtrkom in zvečer pred spanjem. Vsako ščetkanje naj traja vsaj dve minuti, z nežnimi krožnimi gibi, pri čemer ne smemo pozabiti na vse zobne površine.
Poleg ščetkanja je pomembno tudi redno čiščenje medzobnih prostorov z nitko ali medzobnimi ščetkami ter čiščenje jezika. Na jeziku se pogosto zadržujejo bakterije, ki lahko povzročajo slab zadah. Uporaba ustne vode pri vsakodnevni higieni ni nujna, razen če jo svetuje zobozdravnik. Izbira ščetke naj bo prilagojena posamezniku, mehke ščetine so primernejše, da ne poškodujemo sklenine in dlesni, še posebej pri tistih, ki pri ščetkanju uporabljajo večjo silo. Pretirano in premočno ščetkanje namreč vodi v umik dlesni in obrabo sklenine. A ščetka ne sme biti premehka, saj zob ne očisti učinkovito.
Zanimivo je, da določena živila pomagajo krepiti sklenino. Mlečni izdelki, kot so sir in jogurt, so bogati s kalcijem in fosfati, ki remineralizirajo zobno površino. Tudi hrana bogata z vlakninami, kot je surova zelenjava in polnozrnate jedi, spodbuja žvečenje, kar poveča izločanje sline. Naša slina pa je naravna obramba proti kislinam in bakterijam.
Žvečilni gumi brez sladkorja ima lahko pozitiven vpliv na ustno zdravje. Spodbuja izločanje sline, ki nevtralizira kisline in mehansko čisti zobne površine. Pretirano žvečenje žvečilnega gumija pa lahko vodi v težave s čeljustnim sklepom, zato redne uporabe oz. dolgotrajnega žvečenja ne priporočamo. Težave se kažejo kot bolečine, nelagodnje in zvočni fenomeni v področju čeljustnega sklepa.
Hrana in barva zob
Nekatera živila, kot so kava, črni čaj, rdeče vino, rdeča pesa, vsebujejo pigmente, ki lahko povzročijo zabarvanje zob. Tudi pogosta uporaba sojine omake ali balzamičnega kisa lahko prispeva k temnenju sklenine.
Po zaužitju teh živil je priporočljivo sprati usta z vodo in po potrebi očistiti zobe.
Zdrava prehrana in dobra ustna higiena hodita z roko v roki. Če želimo ohraniti zdrave zobe in uravnoteženo ustno mikrobioto, je ključnega pomena zmanjševanje vnosa sladkorjev, omejevanje kislih pijač in dosledna ustna higiena. Ustrezna rutina ustne nege, ki vključuje pravilno izbiro zobne ščetke, tehniko ščetkanja, čiščenje celotne ustne votline in raznovrstno prehrano, bistveno pripomore k dolgoročnemu zdravju ustne votline in splošnemu dobremu počutju.
Z rednimi obiski zobozdravnika in zavedanjem, da ustno zdravje ni ločeno od splošnega zdravja, ampak njegov pomemben del, lahko dolgoročno ohranimo ne le lep nasmeh, temveč tudi boljše splošno zdravje.
